Mobilna verzija spletne strani še ni na voljo.

Protruzija diska: simptomi, vzroki in zdravljenje

Naroči se na pregled

Kaj je protruzija diska?

Protruzija diska označuje stanje, pri katerem se želatinasti notranji del medvretenčne ploščice izboči proti zunanji plasti (anulus fibrosus), vendar je ta še vedno nepoškodovana. To pomeni, da vsebina diska ne izteka v hrbtenični kanal, kar razlikuje protruzijo od hernije.

Gre za pogosto začetno stopnjo degenerativnih sprememb na hrbtenici, ki se v večini primerov uspešno zdravi s fizioterapijo. Čeprav je bolečine pri protruziji lahko zelo huda (pekoča, ostra in seva po stopalu), pa se stanje ob počitku in prilagoditvah pogosto spontano izboljša že po 8  tednih. Kljub temu je priporočljivo da se z rehabilitacijo ne odlaša saj protruzija lahko napreduje v hernijo in povzroči hujše simptome, ter podaljša rehabilitacijo. 

Protruzija-vs-hernija

Miti in resnica o protruziji diska

Spodaj odgovarjamo na najbolj pogoste mite o protruziji diska, ki krožijo med širšo (lajično) javnostjo.

Protruzija = hernija diska

Protruzija je najblažja oz začetna oblika herniacije diska, zato v stroki včasih tudi rečemo da gre za nepravo ali nepopolno hernijo. O “pravi” herniji diska pa govorimo v primeru kadar želatinasta sredica diska predre zunanji fibrozni obroč in pride do njenega izlitja v hrbtenjačo (ekstruzija in sekvestracija). Posamezne oblike herniacije so opisane spodaj: protruzija diska: disk se izpodriva navzven med vretenci, pri čemer je zunanja plast še vedno nedotaknjena, ekstruzija diska: zunanja plast diska je raztrgana, kar povzroči iztekanje tkiva diska, vendar ostaja še vedno povezano z diskom, sekvestracija diska: fragment diska vstopi v hrbtenični kanal in ni več neposredno povezan z diskom

Protruzija diska pomeni, da je disk “zdrsnil ven”

Pri protruziji ne pride do fizičnega premika medvretenčne ploščice; ta se ne premakne iz svoje lege med vretenci, ampak pride zgolj do izbočenja njegovega dela proti zunanji plasti (predstvljajte si balon katerega stisnete z obema rokama in se ta lateralno izboči).

Protruzijo diska lahko potisnemo nazaj oz. jo telo razgradi

Ne, protruzije ni možno potisniti nazaj na svoje mesto, saj pri tej diagnozi ne gre za dejanski premik diska, ampak zgolj za izbočenje njegove vsebine. Drži pa trditev, da je naše telo sposobno s pomočjo vnetnih procesov razgraditi in odstraniti določen del izbočenega diska ter tako zmanjšati simptome.

Slika magnetne resonance (MRI) sovpada z resnostjo simptomov

Ne! Večina protruzij je asimptomatskih in ostane neopaženih, kar pomeni da je sicer prisotna deformacije diska, vendar ne povzroča simptomov. Tukaj velja pravilo, da ostanete mirni kljub morebitnim “slabim” izvidom, saj so degeneracije diskov pogoste, vendar ni nujno da te povzročajo težave.

Kako vem da imam protruzijo diska? Tipični simptomi in znaki

V 20 – 79 % protruzije diska potekajo asimptomatsko in za njih izvemo šele, ko opravimo slikovno diagnostiko (npr.: MRI). Če se pojavijo simptomi, je eden izmed prvih nenadna ostra ali pekoča bolečina v nivoju prizadetega diska, do katere najpogosteje pride med dolgotrajnim sedenjem. Stanje se lahko poslabša pri dvigovanju težkih predmetov iz predklona s tal in med gibom zasuka v trupu.

Pogosto se bolečini pridružita tudi otrplost in mravljinčenje, ki sta znaka, da je disk pritisnil na živčno korenino. Oba znaka pacienti opisujejo kot spremenjen občutek in pretiran ali premajhna občutljivost. Bolniki z vratno protruzijo poročajo o otrplosti in mravljinčenju v ramenih, rokah, dlaneh, medtem ko se pri ledveni protruziji pojavljajo v zadnjici, nogah, stopalih in prstih na nogah – pri slednjem govorimo tudi o išiasu (pritisku na išiadični živec).

Kako pride do izbočenja medvretenčnega diska?

Do protruzije diska najpogosteje pride zaradi degenerativne obrabe diska ali travmatičnega dogodka.

Vsakodnevno na hrbtenico delujejo velike sile, zaradi česar so medvretenčni diski pogosto preobremenjeni, mišice pa prešibke, da bi te sile lahko dolgotrajno uspešno zadrževale. Okoliščine, kot so degenerativne spremembe, dvigovanje težjih predmetov iz predklona, dolgotrajno zadrževanje enega položaja, lahko posledično pripeljejo do izbočenja diska, ki nadalje povzročijo simtpome, ki smo jih opisali zgoraj.

Protruzija diska: simptomi, zdravljenje in vaje

Kakšna je vloga diskov?

Vloga medvretenčnih diskov je da blažijo udarce in hrbtenici zagotavljajo prožnost ter omogočajo enakomerno porazdelitev sil, ki delujejo nanjo. S tem zmanjšujejo pritisk na posamezna vretenca. Hkrati omogočajo tudi ločevanje vretenc, s čimer ustvarijo prostor za izhod hrbteničnih živcev skozi medvretenčne odprtine imenovane foramne.

Vsak disk je sestavljen iz treh glavnih komponent, ki so navedene spodaj.

  • notranji del (nucleus pulposus) – se nahaja v središču diska in je je sestavljen  iz gelu podobne snovi z veliko vsebnostjo vode (66 do 86 %). Ta del diska zagotavlja prožnost, sposobnost absorbiranja udarcev in predstavlja velik del moči in prožnosti hrbtenice,
  • zunanji del (annulus fibrosus) – se nahaja na zunanji strani diska in je  večslojni fibrozni obroč, sestavljen iz 15-25 slojev oz. lamel, ki obdaja in ščiti notranji del diska. Ima višjo vsebnost kolagena, kar mu daje trdnost,
  • hrustančna končna plošča – pritrjuje diske na sosednja vretenca

kakšna je vloga medvretenčne ploščice

Kateri so vzroki za izbočenje diska?

Najpogostejša vzroka za nastanek protruzije diska sta degenerativna obraba in akutna poškodba diska.

  • Degenerativna obraba ali obraba zaradi staranja – označuje proces ko medvretenčni diski izgubljajo svojo elastičnost in sposobnost zadrževanja vode, kar vodi do izsuševanja in posledično krhkosti. Želatinast notranji del diska, se začne krčiti, nadomeščati ga zažne fibrozno tkivo, kar zmanjšuje njegovo sposobnost blaženja udarcev. Posledično mora zunanji del diska prevzemati večje obremenitve, kar ga oslabi, splošči in lahko privede tudi do razpokanja.
  • Akutna poškodba – je nenaden dogodek ali travmo, ki povzroči zdrs medvretenčnga diska in nastanek protruzije. V praksi pacienti najpogosteje navajajo da se je bolečina pojavila ob dvigu težkega bremena, zasuku v hrbtenici, prometni nesreči ali športni aktivnosti – vsem primerom je skupno da pride do hipnega povečanja obremenitve na hrbtenico.

Kateri dejavniki povečujejo tveganje za nastanek protruzije diska?

Dejavniki, ki niso direktni vzrok za nastanek protruzije,  temveč pogosto prispevajo k nastanku te poškodbe so opisani spodaj. 

  • starost – s staranjem medvretenčne ploščice postopoma izgubljajo vodo, postanejo manj elastične in se sploščijo,
  • kajenje – nikotin slabša prekrvavljenost medvretenčnih diskov, kar lahko pospeši degeneracijo.
  • debelost – prekomerna telesna teža povečuje pritisk na vretenca in diske, kar povečuje tveganje za poškodbe,
  • ponavljajoče se obremenitve in neustrezna telesna drža – pogosto upogibanje hrbta, dvigovanje bremen iz predklona in dolgotrajno vzdrževanje upognjenega položaja močno obremenjujejo hrbtenico in povečujejo tveganje za izbočenje.

Kako poteka zdravljenje protruzije diska?

Večino protruzij diska se lahko uspešno odpravi s konzervativnim zdravljenjem (neoperativno), saj je naše telo ob usmerjeni vadbi in prilagoditvah sposobno samo odstraniti manjši del izbočenega diska in z njim povezane simptome.

V rehabilitacisjki praksi danes konzervativnemu zdravljenju dajemo prednost tudi zato, ker dolgoročno dosega višjo uspešnost zdravljenja (85 % posameznikov se po konzervativnem zdravljenju vrne na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo), saj vzroke protruzije odpravlja na njegovem izhodišču. 

Operacija se pri protruziji izvede zgolj v težjih primerih, kadar se stanje ne izboljša po 6 mesecih konzervativnega zdravljenja in v primeru nevroloških izpadov (inkontinenca, popolna izguba moči v stopalu).

Konzervativno zdravljenje protruzije v prvi fazi (v fazi ko bolečine in togost ledvenega dela onemogočata normalno gibanje) vključuje relativni počitek in omilitev bolečine in vnetja s pomočjo protibolečinskih in protivnetnih zdravili. Dolgoročno pa se protruzijo diska odpravi samo s specialno fizioterapijo, ki vključuje pasivne fizioterapevtske tehnike, edukacijo o pomembnih prilagoditvah življenjskega sloga in usmerjeno kineziološke vadbo.

Meridian-Fit fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija

V centru Meridian-Fit smo oblikovali fizioterapevtski program za rehabilitacijo hernije diska, ki je usmerjen v odpravo akutnih simtpmov protruzije (bolečine, zakrčenosti in omejene gibljiovsti), in dolgoročno obnovitev stanja brez operacije.

Naš specialni program rehabilitacije protruzije je sestavljen iz 3 delov: pasivne fizioterapije, edukacije pacienta o vsakodnevnih prilagoditvah in individualizirane kineziološke vadbe. 

Takšna oblika fizioterapevtske rehabilitacije, se izkazuje za dolgoročno najbolj uspešno, saj učinkovito zmanjša bolečine, ter z vadbo in edukacijo telo pacienta funkcionalno pripravi na vsakdanje obremenitve, kot so dvigovanje predmetov, dolgotrajno sedenje za računalnikom, itd.

1. Faza: Umiritev simptomov

4-6 tednov

2. Faza: Edukacija pacienta

4-6 tednov

3. Faza: Individualizirana vadba

6-24 tednov

1. Faza: Umiritev simptomov z manualno terapijo

Akutne simptome protruzije (bolečina, zakrčenost, omejena gibljivost) umirimo predvsem z manualno terapijo, mobilizacijo in maniopulacijo sklepov in mehkih tkiv, ter trigger point terapijo. Komplementarno uporabljamo TECAR, terapevtski ultrazvokom (UZ) in SUMMUS laser za zmanjševanje vnetja in pospešitev regeneracije tkiva.

Z edukacijo pacientu omogočimo da razume izvor njegovih bolečin in poišče možnosti za prilagoditve življenskega sloga, s katerimi bo zmanjšal obvremenitve na hrbtenico in pospešil rehabilitacijo. Posamezniku, ki 8h preživi za računalnikom, pomagamo pri prilagoditvi delovnega mesta (stoječa miha, pravilni položaj sedenja), sestavimo načrt izvajanja krepilnih vaj s katerimi damo hrbtenici potrebno oporo in razteznih vaj s katerimi raztezamo mišice, ki so pri sedečem delu zakrčene. Prav tako predpišemo aktivne odmore s hojo s katero razgibamo celo telo in  preprečimo prekomerno zakrčenost mišic ter spodbudimo prekrvavitev.

Pri prilagoditvah je potrebno razumeti, da morajo biti te trajne, tudi po tem ko se akutni simptomi umirijo, saj se siccer protruzija lahko ponovi.

Vadbeni program se vsebinsko prilagajo potrebam in deficitom posameznika in vključuje naslednje sklope vaj.

  • Vaje za krepitev stabilizatorjev trupa in medenice (mišice trebuha, hrbta in medeničnega dna), ki razbremenijo poškodovani disk in mu tako omogočijo da se hitreje zaceli.
  • Vaje za ohranjanje nevtralnega položaja hrbtenice, ki preprečujejo prekomerno fleksijo ali ekstenzijo, saj ta dva dejavnika pogosto prispevata k protruziji.
  • Vaje za izboljšanje gibljivosti hrbtenice in obsklepnih struktur, saj je le gibljiva hrbtenica sposobna izvesti pravilne gibalne vzorce, s katerimi se srečujemo vsakodnevno (npr.: dvigovanje predmetov, sedenje, hoja, tek..)
  • Vaje za ponovno vzpostavitev polne mišične moči in gibljivosti, potrebne za specifično športno aktivnost. V program vključimo športno specifične vaje in obremenitve, ki simulirajo gibe ter zahteve izbranega športa, s čimer omogočimo varno in postopno vrnitev v šport.

Naučene sklope vaj je potrebno izvajati vsaj 2-3x na teden vsaj 8 tednov, da lahko pride do povečane mišične moči in gibljivosti sklepov.

Kdaj lahko pričakujete umiritev simptomov?

Pri pacientih z blažjo obliko protruzije se stanje ob počitku in manjših prilagoditvah ponavadi spontano umiri ali celo popolnoma obnovi v nekaj tednih. Številni pacienti nam poročajo o izboljšanju stanja že po 14 dneh, pri čemer pa gre ponavadi za blažje oblike izbočenja.

V sakem primeru lahko pričakujete umiritev akutnih simptomov (bolečina, zakrčenost in omejena gibljivost) v obdobju 4-6 tednov. Ta čas se lahko skrajša z pasivnimi fiioterapevtskimi tehnikami.

Za dolgoročno izboljšanje stanja je potrebna specialna fizioterapija, ki z usmerjeno vadbo odpravi telesne deficite pacienta, in z prilagoditvami življenskega sloga zmanjša obremenitve na poškodovani disk. Veliko število pacientov nam poroča o dolgotrajnem izboljšanju stanja prav ob začetku vadbenega programa.

Kdaj lahko pričakujete popolno okrevanje in vrnitev k športnim aktivnostim?

Popolno okrevanje in vrnitev v šport je odvisna od velikosti protruzije in lahko traja od od 8-24 tednov.

Kdaj je potrebna operacija protruzije?

Ko so simptomi vztrajajoči (bolečina, mravljinčenje, otrplost) in se ne umirijo po 6 mesecih konzervativnega zdravljenja, ali pa se pojavijo težave z nadzorovanjem mehurja in črevesja, se zdravnik specialist odloči za operativno zdravljenje. 

Kirurški posegi, ki se uporabljajo za zdravljenje protruzije diska so: laminektomija in diskektomija. Če se protruzija ponavlja ali pa jo spremlja nestabilnost hrbtenice se zdravnik ponavadi odloči za zamenjavo diska z umetnim ali pa spinalno fuzijo, pri kateri spoji skupaj sosednja vretenca.

Posamezne oblike operacije protruzije diska so opisane spodaj. 

  • Laminektomija je operativni poseg, pri katerem kirurg odstrani del vretenca, imenovan lamina, s čimer poveča prostor  v hrbteničnem kanalu in s tem zmanjša pritisk na živčno korenino, ki ga povzroča protruzija
  • Diskektomija je operativni poseg, pri katerem se odstrani del medvretenčne ploščice, ki pritiska na živčno korenino ali hrbtenjačo
  • Zamenjava diska je operativni poseg, pri katerem se poškodovani disk zamenja z novim, umetnim diskom
  • Spinalna fuzija ali spojitev vretenc je operativni poseg, pri katerem dve ali več sosednjih vretenc trajno združijo z namenom dolgoročnega lajšanja simptomov. Ta poseg na drugi strani trajno omeji  gibljivost v operiranem predelu hrbtenice.

Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 4 tednov do 1 leta, odvisno od vrste operativnega posega, ciljev posameznika in velikosti poškodbe. 75 – 93 % pacientov se po operativnem zdravljenju protruzije diska vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.

KAKO SI LAHKO POMAGATE SAMI?

Pacinti lahko sami bistveno pripomorejo k zdravljenju protruzije, saj je po naših izkušnjah razlika med uspešno in neuspešno rehabilitacijo prav v pacientovem pristopu do rednega izvajanja vaj in upoštevanja konretnih življenskih prilagoditev. Nasveti, kako lahko sami pripomorete k zdravljenju so navedeni spodaj.

  • Počitek za čas trajanja akutnih bolečin – ta naj ne traja več kot dan ali dva oz dokler je prisotna huda akutna bolečina. Predolgo mirovanje učinkuje kontra produktivno, saj  dodatno zakrči mišice in s tem poveča simptome. 
  • Grejte zakrčeno tkivo: Akutno bolečino, ki nastane kot posledica nenadnega zakrčenja hrbtnih mišiv v ledvenem delu ali v predelu zadnjice  lahko uspešno rešujemo s pomočjo ogrevanja tkiv. V primeru, da se z bolečino v križu srečujete krajši čas, ogrevajte telo krajši čas (5-10 min). V primeru da zaradi bolečine v križu trpite dlje časa, ogrevajte hrbtne mišice dlje (med 20 in 40 minut).
  • Pravilno sedenje z menjavanjem položajev in podlaganjem ledvenega dela z majhno blazino ali brisačo za razbremenitev križa.
  • Uporabo stoječe mize in aktivnih odmorov na delovnem mestu – prilagodite si delovno mesto z stoječo mizo (kombinirajte delo v stoje in sede) in vzemite 10 minutne odmore z hojo.
  • Zagotovite si udoben položaj med spanjem – izogibajte se spanju na trebuhu. Če spite na hrbtu, si podložite blazino pod kolena, v primeru spanja na boku, pa si blazino namestite med noge. S tem poskrbite za dobro poravnavo hrbtenice in zmanjšanje napetosti ishiadičnega živca.
  • Pravilno dvigovanje bremen – predmete s tal dvigujte iz počema in ne iz predklona, saj s tem zavarujemo ledveni del hrbtenice.
  • Zaščita križa pred prehladom in mrazom z oblačili in termalnimi povoji – ti dejavniki lahko vzpodbudijo vnetje in dodatno zakrčijo mišice ledvenega dela, ter tako intenzivirajo simptome. Stanje ni tako nedolžno, saj po raziskavah telo takšen “prepih oz prehlad” tretira kot nevarnost in potrebuje tudi do 2 meseca da umiri vnetje, ter sprosti mišice. Zato je pomembno zaščititi ledveni del hrbta s pomočjo termalnih ovojev oz opornic, nošenjem spodnje majice in izogibanju prepihu. Poskrbite tudi da hitro zamenjate preznojeno majico in da ledveni del ostane suh in zaščiten.

Vaje za protruzijo diska

1. Vaja: Most

  • Lezite na hrbet in pokrčite kolena, stopala naj bodo v širini bokov in plosko na tleh.
  • Aktivirajte trebušne mišice, kot bi želeli potegniti popek navzdol, nato pa dvignite zadnjico od tal. Ob dvigu izdihnite in zadržite položaj nekaj sekund, pri tem pazite, da hrbtenica ostane v nevtralnem položaju.
  • Ob vračanju v začetni položaj rahlo vdihnite.
  • Ponovite 10–15-krat

2. Vaja: »Bird-dog«

  • Postavite se v klečeči položaj na vseh štirih.
  • Aktivirajte trebušne mišice za stabilizacijo hrbtenice, nato pa ob izdihu dvignite iztegnjeno nogo in zadržite položaj nekaj sekund.
  • Ob vdihu počasi vrnite nogo nazaj in ponovite z drugo nogo.
  • Težjo različico vaje izvedete tako, da istočasno z dvigom noge dvignete tudi nasprotno roko.
  • Naredite 8–12 ponovitev na vsaki strani

3. Vaja: Stranski most

  • Lezite na bok in telo poravnajte v ravno linijo (glava, trup, noge).
  • Naslonite se na podlaket, pri čemer mora biti komolec neposredno pod ramo.
  • Aktivirajte trebušne mišice in dvignite boke od tal ter zadržite položaj 5-10 sekund.
  • Če je vaja pretežka, jo lahko izvajate z upognjenimi koleni.
  • Ponovite 10-15x

Rezervirajte termin za zdravljenje protruzije diska

Na spodnji povezavi lahko rezervirate svoj termin za diagnostični pregled in terapevtsko obravnavo protruzije diska.

Rezerviraj svoj termin.

Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko naročite na prost termin in storitev. Najprej izberite željeno storitev, nato pa izberite še datum in uro storitve, ter fizioterapevta. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.

Rezerviraj