Išias: kaj je, simptomi, vzroki in zdravljenje
Išias ni samostojna bolezen, temveč simptom, ker nastane kot posledica pritiska ali draženja živčnih korenin v ledvenem delu hrbtenice, kar je značilno za lumbalno radikulopatijo. Najpogostejši vzrok za pojav išiasa je hernija medvretenčne ploščice ali druga degenerativna sprememba, ki pritisne na živčne korenine. Zaradi tega se lahko pojavijo pekoče bolečine v križu,ki sevajo v zadnjico, vzdolž noge vse do stopala.
Raziskava, objavljena na ResearchGate z naslovom Conservative Treatment of Sciatica: A Systematic Review, ugotavlja, da se v 75 % primerov išias uspešno pozdravi brez kirurškega posega, predvsem z kombinacijo zdravil, fizioterapije in usmerjene terapevtske vadbe. specialne kineziološke vadbe.
Za dolgoročno okrevanje in preprečevanje ponovitve išiasa je ključna predvsem specialna kineziološka vadba, s katero povečamo stabilnost hrntenice in kolčne strukture, ter tako zmanjšamo ishiadično bolečino.
Kaj je išias (išijas)?
Išias (išijas) je zdravstveno stanje, pri katerem pride do kompresije ali draženja ishiadičnega živca – najdaljšega in najdebelejšega perifernega živca v telesu, ki poteka od ledvene hrbtenice, skozi zadnjico in vzdolž noge vse do prstov. Ta nevrološki problem je pogosto povezan z bolečino v križu, ki izžareva navzdol po nogi. Pogosto se začne kot rahlo moteča bolečina pri sedenju in stanju na mestu, ob neokrepanju pa lahko napreduje v kronično bolečino in povzroča bistvene omejitve pri izvajanju vsakodnevih aktivnosti.
Poznamo dve osnovni obliki tega sindroma: pravi išias in psevdoišias. Obe obliki imata podobne simptome, razlikovanje pa je pomembno za določitev načina zdravljenja.
Kaj je ishiadični (išiadični) živec?
Ishiadični ali išiadični živec (lat. nervus ischiadicus) je najdaljši, najdebelejši in klinično najpomembnejši periferni živec v človeškem telesu. Dosega dolžino do 60 cm in premer približno 2 cm. Ta mešani živec izvira iz ledveno-križnega pleteža (L4–S3) in ima ključno vlogo pri motoričnem nadzoru ter senzoričnem zaznavanju v spodnji okončini.
Po anatomski poti izstopa iz medenice skozi veliko sedalno odprtino pod mišico piriformis, nato poteka skozi zadnjico in zadnjo stran stegna do fose poplitea, kjer se razdeli na tibialni (n. tibialis) in skupni fibularni živec (n. fibularis communis).
Tibialni živec poteka po zadnji strani goleni in oživčuje mečne mišice, notranji del stopala ter prste. Fibularni živec zavije okrog lateralnega dela golenice in oživčuje sprednji ter bočni del noge.
Vrste vlaken ishiadičnega živca:
- Motorična vlakna se nahajajo globlje v tkivu in omogočajo gibanje mišic, kot so m. biceps femoris, m. gastrocnemius in mišice dorzifleksorji stopala.
- Senzorična vlakna potekajo bližje površini kože in sodelujejo pri zaznavanju dotika, bolečine in temperature.
Zgodnja diagnostika okvar ishiadičnega živca z elektromiografijo (EMG), somatosenzoričnimi evociranimi potenciali (SSEP) in magnetno resonanco (MRI) je ključna za uspešno zdravljenje, saj omogoča oceno različnih vidikov živčne funkcije in ugotovitev vzroka ishiadične bolečine.
Kakšna je razlika med išiasom, piriformisom in hernijo diska?
Iz znanstvene literature izhaja da je Išias simptom in ne diagnoza; najpogostejša vzroka pa sta hernija diska in piriformis sindrom.
Hernija diska je najpogostejši vzrok za išias in označuje stanje, pri katerem pride do izbočenja medvretenčne ploščice, ki pritiska na živčne korenine.
Piriformis sindrom pa je pogost, a pogosto spregledan vzrok za išias. Pri tem nevromišičnem sindromu mišica piriformis, ki se nahaja globoko v zadnjici, stisne ishiadični živec, kar sproži bolečino, podobno kot pri herniji diska. Ta sindrom je odgovoren za približno 6 % primerov išiasa.
Za natančno razlikovanje med temi tremi stanji je potrebna uporaba diagnostičnih metod, kot so MRI, EMG in specifični klinični testi (npr. FAIR test).
Razlika med išiasom, piriformisom in hernijo diska je ključna za pravilno diagnozo in učinkovito zdravljenje bolečin v križu in nogi.
Simptomi išiasa
Najpogostejši simptomi išiasa so pekoča bolečina v križu, ki pogosto seva skozi zadnjico v nogo in stopalo, omejena gibljivost, mravljinčenje, mišična šibkost in otopelost v eni nogi.
Najpogostejši simptomi išiasa vključujejo.
Bolečina v križu in nogiOmejena gibljivost ledvene hrbteniceMravljinčenje (parestezija)Otopelost in izguba občutkaMišična šibkost v nogi
Manj pogosti simptomi, ki nakazujejo na resnejšo utesnitev živca in zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč vključujejo
Inkontinenco(izgubo kontrole nad mehurjem ali črevesjem)- Huda, progresivna šibkost v nogi
- Zmanjšana senzorna zaznava ali nezmožnost dviga stopala
Kdaj se poslabšajo išias simptomi?
Išias simptomi se poslabšajo v položajih, kjer pride do povečane kompresije ishiadičnega živca ali draženja ledvenih živčnih korenin.
Najpogostejši sprožilci vključujejo:
- Dolgotrajni sedeči položaji: Dolgotrajno sedenje, zlasti na trdi podlagi ali brez ustrezne ledvene opore, povzroča povečan pritisk na medvretenčne diske in lahko izzove ali okrepi simptome išiasa.
- Spanje v neustreznem položaju: Ležanje na hrbtu ali trebuhu brez ustrezne podpore za ledveni del lahko vodi v povečano ukrivljenost hrbtenice (hiperlordozo), kar povzroča draženje živčnih struktur. Strani položaj s pokrčenimi koleni in blazino med njimi je najbolj priporočljiv.
- Kašljanje in kihanje: Ti refleksni gibi povečajo znotrajtrebušni tlak, kar posledično poveča pritisk na živčne korenine in lahko sproži nenaden val bolečine v spodnjem delu hrbta ali nogi.
- Dvigovanje težkih bremen: Nepravilno dvigovanje predmetov s sklonom v pasu povzroča akutno obremenitev ledvenega segmenta in lahko sproži izboklino (protruzijo) ali herniacijo diska.
- Zaklon (ekstenzija trupa): Pri zaklonu pride do stiskanja posteriornih struktur v hrbteničnem kanalu, kar lahko še dodatno utesni ishiadični živec, zlasti v primeru spinalne stenoze ali hernije diska.
Kako dolgo traja išias ali išias bolečina?
Trajanje išiasa (ali išijasa) je odvisno od vzroka, resnosti poškodbe živčnih struktur in individualnega odziva bolnika na zdravljenje. Išias lahko poteka v akutni, subakutni ali kronični obliki.
- Akutni išias običajno traja od nekaj dni do največ 6 tednov. To velja za blažje utesnitve živčnih korenin, pri katerih ni trajnih strukturnih poškodb.
- Subakutni išias lahko traja do 3 mesece in zahteva fizioterapevtsko obravnavo ter prilagoditev telesne drže in gibanja. V tej fazi je pomembno izvajati vaje za raztezanje ishiadičnega živca.
- Kronični išias, ki traja več kot 12 tednov, pogosto kaže na prisotnost trajnejših sprememb, kot so hernija diska, spinalna stenoza ali degenerativne bolezni hrbtenice.
Zakaj se bolečina pri išiasu med ležanjem poslabša?
Nočno poslabšanje simptomov išiasa je pogosto posledica kombinacije biomehanskih, cirkulacijskih in hormonskih dejavnikov, ki vplivajo na živčno tkivo med spanjem.
Najpogostejši vzroki vključujejo:
- Nepravilen spalni položaj
Ležanje na boku brez ustrezne podpore kolen ali ležanje na trebuhu povzroči torzijo medenice in nepravilno ukrivljenost hrbtenice. Takšne drže povečajo pritisk na živčne korenine.
- Zmanjšana gibljivost čez noč
Med spanjem so mišice in sklepi v neaktivnem stanju, kar lahko vodi v zastajanje tekočin in zmanjšanje cirkulacije okoli prizadetega živca. S tem se poveča občutljivost živčnih vlaken in dovzetnost za bolečino.
- Nižja izločanje kortizola ponoči
Kortizol, naravni protivnetni hormon telesa, ima nižje koncentracije ponoči, kar zmanjšuje telesno sposobnost za obvladovanje vnetnih procesov in lahko prispeva k povečani občutljivosti živca.
Vzroki in dejavniki tveganja za nastanek išiasa
Vzroki za išias so klinični dejavniki, ki povzročajo pritisk, draženje ali vnetje ishiadičnega živca. Najpogostejši vzrok je hernija diska, ki predstavlja več kot 85 % primerov ishiadične , kot navaja študija Clinical Diagnosis of Lumbar Radiculopathy: A Systematic Review. Pravilna identifikacija izvora išiasa – ali gre za spinalni ali mišični vzrok je pomembna izbiri zdravljenja in preprečevanju razvoja kronične bolečine
Ostali vzroki za išias so:
hernija medvretenčne ploščicepiriformis sindromspinalna stenozaspondilolistezaspondilolizatravmatske poškodeosteoartritisnosečnost (išias v nosečnosti)tumorji in cisteokužbesindrom conusa medullarisa in caude equine
Kateri dejavniki povečujejo tveganje za nastanek išiasa?
Dejavniki tveganja za išias so fiziološki, biomehanski in vedenjski vplivi, ki povečajo možnost za pojav išiadične bolečine. Po podatkih raziskave objavljene v Journal of Orthopaedic Research dejavniki, ki v največji meri povečujejo tveganje za nastanek išiasa vključujejo telesno neaktivnost, prekomerne obremenitve hrbtenice in presnovne motenje
Glavni dejavniki tveganja so podrobneje navedeni spodaj.
starost in degeneracija hrbtenicepoklicne obremenitvetelesna neaktivnost in oslabljene mišice trupaprekomerna telesna teža (debelost)sladkorna bolezen tipa 2kajenjepsihološki stres
Zdravljenja išiasa
Zdravljenje označuje konzervativne in operativne pristope, s katerimi se odpravlja simptome in vzroke išiasa. Izbira metode zdravljenja je odvisna od intenzivnosti simptomov, trajanja težav in prisotnosti nevroloških izpadov.
V večini primerov se zdravljenje začne konzervativno, saj sodobne raziskave kot je “Physical therapy vs. early surgery for sciatica: a randomized controlled trial”, objavljeni v The New England Journal of Medicine kažejo, da fizioterapija in individualna vadba učinkovito odpravita simptome išiasa v 75–80 % primerov brez potrebe po operaciji.
Posamezne oblike zdravljenja natančneje opisujemo spodaj.
- 1. Fizioterapija in kineziološka vadba
- 2. Protibolečinska in protivnetna zdravila
- 3. Samopomoč pri blažjih oblikah
- 4. Kirurško zdravljenje išiasa
Specialna fizioterapija Meridian-Fit
V kliniki Meridian-Fit išias zdravimo celostno, s kombinacijo diagnostike, pasivne fizioterapije in specialne (individualizirane) vadbe. Odpravo vzrokov in simptomov išiasa, kot so bolečine v križu, zadnjici in po nogi dosegamo z individualno prilagojenimi programi. Ti so v prvi fazi usmerjeni v identifikacijo degenerativne spremembe hrbtenice, v drugi fazi pa na odpravo vzrokov s pomočjo kinezioloških vaj. Po klinični smernici NICE Guideline NG59, objavljeni v Journal of Physiotherapy, celostna fizioterapija z aktivno vadbo predstavlja temeljni pristop za zdravljenje išiasa pri odraslih nad 16 let.
Kako poteka fizioterapevtska rehabilitacija v kliniki Meridian-Fit?
Posameznevfaze fizioterapevtske rehabilitacije so podrobneje opisane spodaj
1. Faza: Diagnostična terapija
0-3 dni
2. Faza: Fizioterapija
2-3 tedne
3. Faza: Kineziološka vadba
3-8 tedne
1. Faza: Diagnostična terapija
Diagnostični pregled pri išiasu je ključen korak pri opredelitvi vzroka bolečine in določanju ustreznega zdravljenja. Pregled je usmerjen v oceno funkcionalnega in nevrološkega stanja pacienta ter ugotavljanje, ali gre za kompresijo ishiadičnega živca, kar je značilno za klinični sindrom išiasa.
V kliniki Meridian-Fit se rehabilitacija začne z celovitim fizioterapevtskim diagnostičnim postopkom, ki vključuje:
- Anamnezo: Z usmerjenimi vprašanji fizioterapevt pridobi podatke o začetku, trajanju in naravi bolečine. Klasični simptomi išiasa vključujejo bolečino, ki se začne v ledvenem delu hrbta in se širi po zadnji strani noge do stopala.
- Fizični in nevrološki pregled: Ocenjuje se mišična moč, refleksi in dermatomalna občutljivost, s čimer se ugotavlja stopnja prizadetosti posameznih živčnih korenin (najpogosteje L4, L5, S1). Prisotnost šibkosti, hipoestezije ali pozitivnih refleksnih sprememb so tipični nevrološki znaki za išias.
- Palpacija in funkcionalni testi: Uporabljajo se za diferencialno diagnozo in izključitev mišično-sklepnih vzrokov, kot so piriformis sindrom ali sakroiliakalna disfunkcija. S tem ločimo resnično radikularno bolečino od lokalnih mehanskih motenj.
- Fizioterapevtski (Ortopedski test)i: Med najbolj zanesljivimi testi za potrjevanje išiasa so:
- Lasègue test (Straight Leg Raise),
- Bragardov test,
- test napetosti ishiadičnega živca.
Ti testi povzročijo reprodukcijo značilne bolečine vzdolž živca in pomagajo potrditi prisotnost živčne iritacije.
Slikovna diagnostika: V primeru dvoumne klinične slike ali ob prisotnosti hudih nevroloških izpadov (padanje stopala, pareza, inkontinenca) se uporabi:
- MRI (magnetna resonanca) – zlati standard za prikaz hernije diska in spinalne stenoze,
- CT (računalniška tomografija) – pri bolnikih, ki ne morejo opraviti MRI,
- EMG (elektromiografija) – za oceno funkcionalnega stanja živcev in mišic.
2. Faza: Fizioterapija
V kliniki Meridian-Fit v akutni fazi izvajamo pasivno fizioterapijo, ki ne zahteva aktivnega gibanja pacienta, temveč vključuje terapevtske tehnike za zmanjšanje simptomov in regeneracijo tkiv. Te tehnike vključujejo manualne in fizikalne (podporne) terapije, ki so navedene spodaj.
Manualne fizioterapevtske tehnike, ki jih uporabljamo v kliniki Meridian-Fit za sproščanje mišic pri išiasu so:
- Mobilizacija sklepov: zmanjšuje pritisk na živčne korenine in ublaži bolečino, povezano z išiasom. Učinkovito izboljšuje gibljivost in razbremeni utesnjena področja.
- Terapija mehkih tkiv (terapevtska masaža): sprošča napete mišice v ledvenem predelu, zadnjici in stegnih, kar zmanjša kompresijo živca ter izboljša lokalni pretok krvi.
- Trigger point terapija: sprošča lokalne kontrakcije in zmanjšuje bolečino, ki seva po poteku ishiadičnega živca do spodnjih okončin.
Podporne (instrumentalne) fizioterapevtske metode, ki jih uporabljamo v kliniki Meridian-Fit za pospešitev celjenja pri išiasu so:
- TECAR terapija: spodbuja globinsko segrevanje tkiv. Poveča prekrvavitev, zmanjša mišično napetost in pospeši obnovo živčnega tkiva.
- TENS elektroterapija: zavira bolečinske signale in spodbujajo sproščanje endorfinov, kar lajša simptome išiasa.
- Interferenčna terapija: prodre globoko v tkiva, kjer zmanjšuje bolečino, mišične krče in izboljšuje lokalni metabolizem.
- Terapevtski ultrazvok (UZ): izboljša celično presnovo, zmanjša vnetje in podpira regeneracijo mehkih tkiv okoli živčnih struktur.
- Laserska terapija: spodbuja mikrocirkulacijo, lajša vnetne procese in pospešuje celjenje živčnih vlaken ter obdajajočih mišic.
Ključna prednost pasivne fizioterapije je varno zmanjšanje akutnih simptomov brez dodatne obremenitve telesa, kar omogoča prehod v aktivno rehabilitacijo (kineziološko vadbo). Ob pravilni izbiri metod se v 2–3 tednih doseže pomembno zmanjšanje bolečine in izboljšanje gibljivosti.
3. Faza: Kineziološka vadba
Kineziološki del rehabilitacije je usmerjen v pravilno postavitev sklepov, ustrezne gibalne vzorce (npr. pravilna hoja, sedenje) in telesno pripravljenost, ki omogoča dolgotrajno ohranjanje zdravega stanja.
Cilji kineziološke vadbe pri išiasu:
- Zmanjšanje pritiska na ishiadični živec
- Izboljšanje mišične aktivacije in drže
- Povečanje gibljivosti in elastičnosti živčevja
- Preprečevanje ponovitve simptomov
Kineziološki del vključuje več sklopov vaj, ki so opisani spodaj.
- Stabilizacijske vaje in aktivacija globokih mišic trupa
Te vaje izboljšajo stabilnost ledveno-medenične regije in zmanjšajo mikrogibanja vretenc, ki povzročajo draženje živčnih korenin. Pogosto vključujejo vaje za aktivacijo transversus abdominis in multifidusa. - Krepitev glutealnih mišic (gluteus maximus, medius)
Krepitve mišic zadnjice optimizirajo položaj medenice in razbremenijo ledveno hrbtenico. Aktivacija teh mišic izboljša mehaniko hoje in sedenja. - Raztezne vaje in vadba gibljivosti
Cilj teh vaj je sprostitev mišic, kot so piriformis, hamstringi in iliopsoas. Piriformis je pogost dejavnik kompresije ishiadičnega živca in raztezanje zmanjšuje njegov pritisk na živec. - Nevrodinamične vaje (mobilizacija živcev)
Gre za specifične vaje za mobilizacijo ishiadičnega živca, s katerimi se zmanjšuje njegova preobčutljivost. Povečanje prožnosti živčnega sistema izboljša obvladovanje bolečine in pospešuje regeneracijo.
Kaj pričakovati od fizioterapije Meridian-Fit?
- Večina naših pacientov se po zaključeni rehabilitaciji vrne k športnih aktivnostim, kakršne so izvajali pred poškodbo
- Večina naših pacientov se po na ta način izognje operativnemu posegu.
- Umiritev ali popolano odorava bolečin, ter težav pri sedenju, predklanjanju, spanju in hoji.
- Razumevanje vašega zdravstvenega stanja , ter kako z njim normalno živeti (katere dejavnosti lahko počnete, katerim se morate izogibati, katere prilagoditve vpeljati v vsakdan).
- Izdelava personaliziranega sklopa vaj za samostojno izvajanje doma, ki omogoča dolgoročno odpronost na ponovitev poškodbe.
Kdaj lahko pričakujem umiritev simptomov?
Išias se najpogosteje začne s pekočo bolečino globoko v zadnjici in ob ustreznih prilagoditvah ter počitku ponavadi spontano izgine v 4-6 tednih.
Kdaj lahko pričakujem popolno okrevanje in vrnitev v šport?
Polno okrevanje išiasa je odvisno od vzroka za sprožanje simptomov. Generalno pacienti z išias simptomi popolno okrevajo v 8-12 tednih.
Kako umiriti bolečino pri išiasu?
Da umirite bolečino in druge simptome išiasa upoštevajte naslednje nasvete.
Uporabljajte tople ali hladne obkladke za umiritev simptomovPočivajte za čas akutnih simptomovBolečino in vnetje kontrolirajte z protibolečinskimi tabletiHodite na vsakodnevne sprehode po ravnemPrilagodite si delovno mestoUporabite pravilno tehniko dvigovanja bremenZavarujte ledvenih del hrbta pred vetrom in mrazom
Pri blagih oblikah išiasa se izboljšanje po poročanju pacientov opazi v 1-2 tednih od začetka upoštevanja prilagoditev.
Katere vaje so vaje za lajšanje bolečin pri išiasu?
Spodaj navajamo dve vaji, ki pomagati pri lajšanju bolečine pri išiasu. Pri izvajanju vaj sledite načelu nežnosti in stopnjevanja do rahle bolečine.
1. Vaja: Raztezanje ishiadičnega živca (nerve-floss)
Namen te vaje je nežno raztezanje ishiadičnega živca. Na začetku boste imeli občutek, kot da se živec zatika ali da je prekratek, vendar je to pri išiasu normalno. Vajo dozirajte do zmerne bolečine, sicer boste lahko povzročili dodatno razdraženje.
- Udobno se usedite na rob stabilnega stola. Hrbet naj bo raven, ramena sproščena, stopala plosko na tleh.
- Iztegnite eno nogo naprej, tako da je peta na tleh, prsti pa obrnjeni navzgor (to imenujemo dorzalna fleksija). Roke naj sproščeno počivajo na stegnih ali ob telesu.
- Poglejte navzdol (položaj 1) – počasi nagnite glavo naprej (brada naj potuje proti prsnemu košu). Nato dvignite glavo navzgor (pogled proti stropu), hkrati dvignite prste iztegnjene noge navzgor (dorzalna fleksija gležnja
- Zamenjajte smer: Glavo ponovno nagnite navzdol (brada proti prsnemu košu) in hkrati sprostite stopalo (prsti se nežno usmerijo navzdol – plantarna fleksija)
- Vajo ponovite 10-15x 2-3x na dan.
2. Vaja: Raztezanje mišice piriformis (glute stretch)
Ta vaja je namenjena predvsem pacientom, pri katerih je vzrok za išias v zategnjenosti mišice piriformis. Namen vaje je razbremeniti napeto mišico piriformis, ki pritisna na živec in tako zmanjšati simptome.
- Ulezite se na hrbet, tako da imate noge pokrčene pod kotom 90 stopinj.
- Gleženj boleče noge naslonite na kolena nasprotne noge, tako da z nogami tvorite obliko številke 4.
- Z obema rokama primite zadnji del stegna noge, ki je na tleh (neprekrižane noge) in ga nežno povlecite proti prsnemu košu. Čutili boste razteg v zadnjici prekrižane noge. Spodnji del hrbta naj bo med valo sproščeno na tleh.
- Razteg zadržite 30 sekund. Če čutite, da mišica popiušča ga lahklo malo intenzivirate, vendar prenehajte ob bolečini.
- Položaj zadržite 20–30 sekund in ponovite 2–3 krat.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje išiasa?
Operativno zdravljenje išiasa je potrebno, kadar se simptomi ne umirijo po od 3 do 6 mesečnem konzervativnem zdravljenju. Kirurški poseg je prav tako potrebem v primeru hujših nevroloških motenj kot so inkontinenca, senzorične motnje stopala (padanje stopala), ter v primeru simptomov na obeh nogah.
Kako preprečiti nastanek išiasa?
Da preprečite nastanek išiasasi pomagajte z naslednjimi ukrepi.
Raztegovanje in aktivacija mišic po dolgotrajnem sedenjuDviganje težjih predmetov iz pozicije pol-počepa (ne iz predklona)Prilagoditev sedečega položaja in višine enkrata pri sedečem delovnem mestu
Pogosta vprašanja o išiasu
Kakšna je razlika med išiasom, piriformisom in hernijo diska?
V praksi pacienti pogosto ne ločijo razlike med išiasom, piriformisom in hernijo diska. Glavne razlike smo navedli spodaj.
- Išias je SIMPTOM (ne bolezen) in izraz za bolečino, ki nastane zaradi draženja ishiadičnega živca. Vzrok za išias je v 90% hernija diska ali piriformis sindrom
- Hernija diska je najpogostejši vzrok za išias in ozačuje degeneracije diska, ki pritiska na živec in sproža ishiadično bolečino.
- Piriformis sindrom je pogost vzrok za išias, nastane pa zaradi zakrčenosti ali prenapetosti mišice piriformis, ki utesni ishiadični živec in povzroča bolečino.
Koliko časa traja išias (išijas)?
Trajne išiasa je odvisno od vzroka za nastanek simptomov.
Pri blažjih oblikah išiasa bolečina praviloma traja od nekaj tednov do 3 mesecev. Pri kroničnih oblikah pa bolečina lahko traja tudi do eniga leta ali več.
Zakaj se bolečina pri išiasu med ležanjem poslabša?
Pacienti z išiasom se ponoči pogosto zbujajo z kluvajočimi bolečinami v nogi, ker pri določenih spalnih položajih (ležanje na boku, trebuhu in hrbtu) pride do zožanja medvretenčnega prostora in dodatnega pritiskanja za živčne korenine ishiadičnega živca.
Kakšne so posledice poznega ali zamujenega zdravljenja išiasa?
Odlašanje zdravljenja išiasa pogosto vodi v razvoj kronične oblike išiasa in trajne poškodbe živca (dolgoročna odrevenelost, upad moči in odsotnost senzorike). Zakasnelo zdravljenje prav tako podaljša rehabilitacijo, saj dlje časa trajajoči “pritisk na živec” povzroči mikro poškodbe živčnih vlaken in motnje v delovanju centralnega živčnega sistema, ki zahtevajo dlje časa za njihovo obnovo.
Ali je išias oblike poškodbe oz obolenja hrbtenice?
Ne, išias je simptom poškodbe ali obolenja hrbtenice kot je hernija diska, piriformis sindrom ali spinalna stenoza.
Rezerviraj svoj termin.
Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko naročite na prost termin in storitev. Najprej izberite željeno storitev, nato pa izberite še datum in uro storitve, ter fizioterapevta. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.
Rezerviraj