Hernija diska: simptomi, zdravljenje in vaje

KAJ MORATE VEDETI?

Hernija diska je poškodbeno stanje hrbtenice, ki nastane zaradi zdrsa medvretenčne ploščice.
Hernijo diska prepoznamo po ostri in pekoči bolečini v vratu ali križu, mravljinčenju in otrplosti, ki seva v zgornji ali spodnji ud, v hujših primerih pa tudi po mišični šibkosti ali hujših nevroloških izpadih (sindrom Kavde ekvine).
Hernija diska se primarno obravnava konzervativno, rehabilitacija povprečno traja 8 do 12 tednov, njena dolgoročna uspešnost pa je 85%.
Operacija hernije je potrebna v napredujočih primerih in vztrajajočih simptomih, ki se ne izboljšajo s konzervativno obravnavo. Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja do 1 leta.
85 % do 90 % posameznikov dolgoročno okreva po herniji diska

Kaj je hernija diska (diskus hernija)?

Hernija diska (zdrs medvretenčne ploščice) označuje poškodbeno stanje hrbtenice, pri katerem pride do izbočenja jedra medvretenčne ploščice, kar povzroča različne motnje v delovanju telesa (ostro in topo bolečino, mišično šibkost, mravličenje, odrevenelost). Hernija diska je najpogosteje posledica degenerativnih sprememb, ki nastanejo zaradi staranja, poškodbe ali akutne travme (prometne nesreče, dvig težkih bremen). V rehabilitacijski praksi smo predvsem v zadnjem obdobju soočeni z vse večjim številom hernij, ki nastanejo kot posledica dolgotrajnega sedenja in slabe telesne drže.

Katere vrste hernije diska poznamo (L5-S1, L4-L5)?

Hernije diska ločimo glede na stopnjo izbočenosti in mesto nastanka.

Vrste hernij glede na stopnjo izbočenosti (herniacije) so navedene in opisane spodaj.

protruzija: disk se začne izpodrivati navzven med vretenci zaradi izgube elastičnosti,
prolaps: jedro (notranja plast diska) se začne premikati proti oslabljenem zunanjem delu diska,
ekstruzija: jedro se izboči in izteka skozi pretrgano zunanjo plast diska, a še vedno ostane povezano z diskom,
sekvestracija: jedro se loči od diska in izteka v hrbtenični kanal.

Vrste hernije diska glede na mesto nastanka decimo na ledvene hernije (najpogosteje nastanejo na L4-L5 in L5-S1) in varante hernije (najpogosteje nastanejo na C6-C7).

Kateri so simptomi in znaki hernije?

Najbolj pogost simptom hernije je bolečina. Otrplost, mravljinčenje in mišična šibkost so pogosto spremljajoči simptomi v primeru hujše hernije diska, ki pritiska na živec. Motnje pri nadzoru mehurja ali črevesja pa so simptomi, ki nakazujejo na utesnitev več živčnih korenin v ledveni hrbtenici.

BOLEČINA

Pri herniji diska je ostra ali pekoča, lokalizirana v križu (v primeru ledvene hernije) ali v vratu (v primeru vratne hernije). Pacienti pogosto poročajo o nenadnem pojavu bolečine, običajno ob hitrih gibih ali zasukih telesa ter med dvigovanjem težkih predmetov. Bolečina se običajno poslabša ponoči, med gibanjem ali po dolgotrajnem sedenju. Če hernija utesnjuje živčno korenino, se bolečina lahko širi – v primeru ledvene hernije iz križa v zadnjico, vse do prstov na nogi, v primeru vratne hernije pa iz vratu v roko vse do prstov na roki.

OTRPLOST IN MRAVLINČENJE

Sta znaka draženja živčne korenine, katera pacienti opišejo kot zmanjšano zaznavanje občutkov (otrplost) ali občutek žgečkanja ali pikanja (mravljinčenje).

MIŠIČNA ŠIBKOST

Nakazuje na hujšo utesnitve živčne korenine, ki lahko v primeru ledvene hernije povzroči težave s hojo, v primeru vratne hernije pa težave s stiskanjem dlani v pest, držanjem predmetov in posledično z opravljanjem vsakodnevnih opravil.

DISFUNKCIJA MEHURJA ALI ČREVESJA

Imenujemo ga tudi sindrom Kavde ekvine in nakazuje na hujšo obliko hernije in zahteva nujno kirurško zdravljenje za preprečitev trajnih posledic (izguba kontrole nad odvajanjem vode ali blata, trajna šibkost okončin).

Kako nastane hernija diska?

Hernija diska najpogosteje nastane kot posledica degeneracije medvretenčne ploščice. Akutna travma je drugi najpogostejši vzrok.

Z degeneracijo medvretenčni disk izgublja tekočino, postaja tanjši in manj elastičen, s tem pa izgubi svojo glavno funkcijo – amortiziranje sill, ki delujejo na hrbtenico. Tak disk je posledično manj odporen na obremenitve in dovzetnejši za poškodbe.

Ko je obremenitev prevelika (bodisi manjše ponavljajoče ali ena večja obremenitev), se jedro diska izboči skozi oslabljeni zunanji obroč, ki se lahko pretrga. To izbočenje imenujemo hernija diska.

Manjše izbočenje še ne draži živca, zato je to stanje pogosto neboleče ali pa je prisotna le blaga bolečina, ki je lokalizirana v prizadetem segmentu hrbtenice. Večje kot je izbočenje diska, bolj ta pritiska na živec, s tem pa povzroča hujše simptome, ki pogosto izžarevajo tudi v nogo (pri ledveni herniji) ali roko (pri vratni herniji).

Kakšna je vloga medvretenčnih diskov?

Vloga medvretenčnih diskov je ublažitev in prerazporeditev sil, ki delujejo na hrbtenico. Diski delujejo kot naravni »amortizerji«, saj hrbtenici zagotavljajo prožnost in blaženje udarcev, poleg tega pa ločujejo vretenca in s tem ustvarijo prostor za izhod hrbteničnih živcev skozi medvretenčne odprtine.

Vsak disk sestavljajo tri glavne komponente:

Notranji del ali jedro (nucleus pulposus) je želatinasto grajeno jedro z visoko vsebnostjo vode (66 do 86 %), kar mu zagotavlja prožnost in zmožnost absorbcije udarcev in sil.
Zunanji del (annulus fibrosus) obdaja ter ščiti jedro in ga sestavlja 15-25 slojev lamel, kolagenskih okroglastih obročkov, ki disku zagotavljajo trdnost in moč.
Hrustančna končna plošča se nahaja nad in pod diski, ki jih pritrjuje na sosednja vretenca.

Medvretenčni diski so podvrženi visokim obremenitvam in ob določenih pogojih lahko pride do njihove degeneracije in posledično do hernije. Protruzija je začetna stopnja izbočenja diska, pri kateri se jedro (nucleus pulposus) izboči proti zunanjemu obroču (annulus fibrosus) in povzroči, da se disk pomakne iz notranjosti navzven. To je začetna stopnja herniacije, ki v primeru neustreznega življenjskega sloga (ponavljajočih obremenitev, sedečega dela in pomanjkanja gibanja) ter neustrezne terapevtske obravnave napreduje in povzroča hujše težave.

Nadaljnje stopnje izbočenja povzročijo premik jedra iz središča skozi zunanji obroč, kar lahko povzroči še večji pritisk na živec ali celo utesnitev hrbtenjače zaradi zoženja hrbteničnega kanala (spinalne stenoze).

Kateri so vzroki in dejavniki tveganja za nastanek hernije?

Hernija diska nastane zaradi degenerativne obrabe in akutne poškodbe diska. Oba glavna vzroka sta podrobneje opisana spadaj.

Degenerativna obraba je najpogosteje posledica naravnega procesa staranja ali neustreznega življenjskega sloga. Degeneriran disk je slabše hidriran, saj ni sposoben zadržati vode, posledično pa je zaradi tega oslabljen. Njegova elastična struktura zaradi izgube vode postaja vse bolj trda (fibrozna), kar povečuje njegovo krhkost in s tem večjo možnost za nastanek razpok zunanje plasti, v končni fazi za nastanek hernije diska.
Akutna poškodba je nenadni dogodek ali travma, ki povzroči zdrs medvretenčne ploščice oziroma nastanek hernije diska zaradi velike sile, najpogosteje ob prometnih nesrečah, padcih ali športnih poškodbah.

Dejavniki tveganja niso direktni vzrok za nastanek hernije diska, temveč prispevajo k nastanku poškodbe. V zadnjem času so dejavniki tveganja za nastanek hernije najpogosteje povezani z neustreznim življenjskim slogom.

Debelost negativno vpliva na medvretenčne ploščice, saj prekomerna telesna teža povzroči njihovo preobremenitev.
Ponavljajoče se obremenitve z neustrezno tehniko dvigovanja težkih bremen lahko povzročijo preobremenitev medvretenčnih ploščic in s tem večje tveganje za izbočenje diska.
Dolgotrajno sedenje in slaba telesna drža s prisilnimi položaji (najpogosteje sključena drža) povzroči neenakomerno porazdelitev sile in obremenitev na medvretenčne ploščice, kar lahko skozi čas oslabi diske in poveča tveganje za hernijo.
Travme ali poškodbe hrbtenice, kot so padci, udarci in nenadne sile, lahko povečajo tveganje za hernijo diska, predvsem na že oslabljenih medvretenčnih ploščicah.
Kajenje ima negativen vpliv na prehranjevanje medvretenčne ploščice, ki je zaradi nikotina slabše prekrvavljena, kar posledično vodi v hitrejšo degeneracijo in s tem tveganje za hernijo.

Kako zdravimo hernijo diska?

V centru Meridian-Fit hernijo diska obravnavamo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko), saj je naše telo ob ustreznem pristopu sposobno samo absorbirati del izbočenega diska in s tem olajšati simptome brez invazivnega zdravljenja. Naše izkušnje iz prakse, kot tudi raziskave kažejo, da 90 % pacientov s hernijo diska po 6 tednih konzervativne obravnave nima več simptomov.

Pri odpravi hernije dajemo prednost aktivni rehabilitaciji, pri kateri pacienta učimo ustrezne drže in gibanja, predvsem pa jih usmerjamo v opustitev strahu pred gibanjem (kineziofobijo), ki ga kot posledica bolečine opazimo pri večini pacientov s hernijo diska.

Fizioterapevtsko in kineziološko zdravljenje

Fizioterapevtsko zdravljenje hernije diska izvajamo s kombinacijo manualne terapije, podpornih instrumentalnih tehnik in gibalnoterapevtskega programa. Pristopi so navedeni in podrobneje opisani spodaj.

Instrumentalne tehnike

S pomočjo instrumentalnih tehnik zmanjšujemo vnetne procese, lajšamo bolečine ter spodbujamo celjenje in naravne procese okrevanja. Instrumentalno terapijo pogosto izvajamo pred gibalnoterapevtskim programom, da dosežemo protibolečinski učinek in segrevanje tkiva, kar olajša izvajanje aktivnih vaj. Uporabljamo toplotno terapijo (topli obkladki, TECAR terapija), elektroterapijo (TENS, interferenčna terapija), terapevtski ultrazvok (UZ) in lasersko terapijo.

Manualna terapija

S pomočjo manualnih tehnik lajšamo bolečine, sproščamo napete mišice ter povečujemo gibljivost in prekrvavitev za doseganje optimalnega okolja za celjenje prizadetega diska.

Gibalnoterapevtski program

Z gibalnoterapevtskim programom poskušamo izboljšati gibljivost hrbtenice, okrepiti oslabele mišične skupine in stabilizatorje trupa za zmanjšanje obremenitev na medvretenčne diske. Gibalni program prilagajamo individualno glede na pacientove omejitve (mišična neravnovesja, omejena gibljivost) in boleče gibe, kot so upogib, izteg ali rotacije, saj ni vsaka vadba in gib primeren za vsakega pacienta s hernijo diska.

Kako poteka fizioterapevtsko in kineziološko zdravljenje?

Naš fizioterapevtski program zdravljenja hernije poteka v štirih fazah: akutna, subakutna, pozna ter faza vračanja v šport. Fizioterapevtsko in kineziološko zdravljenje hernije diska izvajamo s kombinacijo različnih tehnik, ki jih po fazah prilagajamo glede na pacientove simptome in zmožnosti.

V akutni fazi, ko je bolečina običajno največja, uporabljamo predvsem pasivne tehnike (instrumentalna ter manualna terapija), da dosežemo zmanjšanje simptomov ter spodbudimo celjenje in tako omogočimo lažje in bolj varno izvajanje gibalnoterapevtskih vsebin. Ko se bolečina in simptomi umirijo, stremimo k aktivnemu sodelovanju pacienta, zato v ospredje postavimo izvajanje gibalnoterapevtskih vsebin, manualne tehnike in instrumentalna terapija pa služijo zgolj kot podporne metode.

Trajanje in dejavnosti po posameznih fazah so opisane spodaj.

1. faza

(1-2 tedna)

2. faza

(2-6 tedna)

3. faza

(6-12 tednov)

4. faza

(12+ teden)

Akutna faza:

V akutni fazi rehabilitacije se osredotočamo na lajšanje bolečine, zmanjšanje vnetja in pospeševanje procesa celjenja.

Cilje akutne faze dosežemo s kombinacijo instrumentalnih tehnik, manualne terapije in prilagojenega gibalnega programa. Obravnavo pogosto začnemo s toplotno terapijo (topli obkladki ali TECAR terapija), da dosežemo sproščanje mišic in lajšanje bolečine, nato pa izvajamo tehnike za obravnavo mehkih tkiv, s čimer pacientu omogočimo prijetnejše in lažje izvajanje vaj. V sklopu gibalnega programa izvajamo nežne gibe za ohranjanje gibljivosti in zmanjšanje strahu pred gibanjem.

Subakutna faza:

V subakutni fazi spodbujamo večje sodelovanje oziroma aktivnost pacienta v primerjavi z akutno fazo – zato ključno komponento subakutne faze predstavljajo gibalnoterapevtske vsebine, s katerimi želimo okrepiti oslabele mišice in obnoviti gibljivost brez povzročanja dodatnih bolečin in nelagodja.

V tej fazi začnemo z izometričnimi vajami za krepitev mišic stabilizatorjev trupa in medenice, s katerimi zagotovimo stabilnost hrbtenice. Pacientu skozi tedne postopoma povečujemo intenzivnost vaj, da dosežemo optimalno mišično moč, ki je ključna za funkcionalnost hrbtenice. Za lajšanje simptomov in spodbujanje celjenja nadaljujemo s podporno instrumentalno terapijo.

Pozna faza:

V pozni fazi rehabilitacije ciljamo na izboljšanje funkcionalnosti pacienta z namenom varnega vračanja k vsakodnevnim aktivnostim.

Funkcionalnost dosegamo s stopnjevanjem intenzivnosti gibalnoterapevtskih vaj ter vključevanjem kompleksnejših dinamičnih stabilizacijskih vaj za povečanje moči in gibljivosti.

Faza vračanja v šport:

V fazi vračanja v šport si želimo ponovno vzpostavitev polne mišične moči in gibljivosti, ki sta potrebni za specifično športno aktivnost in varno vključitev v šport.

Športno-specifične zahteve dosegamo z izvajanjem vaj in obremenitev, ki simulirajo gibe in zahteve izbranega športa.

Kdaj je potrebna operacija hernije diska?

Operacija hernije diska je potrebna, ko simptomi (bolečina, mravljinjčenje, otrplost) vztrajajo kljub vsaj šestmesečnem konzervativnem zdravljenju. Operacija je indicirana tudi v primeru poslabšanja stanja oziroma napredujočih nevroloških izpadov z izgubo mišične moči ali v najhujšem primeru z motnjo nadzora nad mehurjem in črevesjem (sindrom Kavde ekvine).

Diagnozo hernije diska postavi specialist nevrolog ali ortoped na podlagi kliničnega pregleda in slikovnih preiskav (MRI ali CT). Operativno zdravljenje hernije diska je redko indicirano, saj raziskave kažejo, da je operacija potrebna pri manj kot 5 % pacientov z bolečinami v hrbtenici.

Operacijo hernije diska izvaja nevrokirurg ali ortopedski kirurg, specializiran za spinalno kirurgijo. Uspešnost operativnih posegov hernije diska je 78 do 95 %, pri 3 do 12 % pacientov pa simptomi vztrajajo. Hernija diska se ponovno pojavi na istem segmentu pri 5 do 15 % pacientov.

Izbira kirurškega posega pri zdravljenju hernije diska je odvisna od prizadetega predela (cervikalni ali ledveni) in morebitnih težav (npr. ponavljajoča hernija ali nestabilnost hrbtenice). Najpogostejša posega za zdravljenje hernije diska sta diskektomija in laminektomija. V primeru ponavljajoče hernije ali nestabilnosti hrbtenice pa se lahko izvaja tudi zamenjavo poškodovanega diska z umetnim diskom ali spinalna fuzija oziroma spojitev vretenc.

Vrste operativnih posegov za zdravljenje hernije diska so opisani spodaj.

Diskektomija je poseg, pri katerem kirurg odstrani del medvretenčnega diska, ki pritiska na živčno korenino ali hrbtenjačo.
Laminektomija je poseg, pri katerem kirurg odstrani del vretenca (lamina) z namenom povečanja prostora v hrbteničnem kanalu in posledično zmanjšanja pritiska na živčno korenino, ki ga povzroča hernija.
Zamenjava diska je poseg, pri katerem se poškodovani disk zamenja z novim, umetnim diskom,
Spinalna fuzija ali spojitev vretenc je poseg, pri katerem kirurg trajno združi dve ali več sosednjih vretenc za lajšanje simptomov, ampak s tem omeji gibljivost v operiranem predelu hrbtenice.

Katere so prednosti in slabosti operativne obravnave v primerjavi s fizioterapevtsko?

Operativna in fizioterapevtska obravnava hernije diska prinašata dolgoročno izboljšanje zdravstvenega stanja, vendar se med seboj razlikujeta v učinkih, trajanju rehabilitacije in tveganjih za zaplete.

	Fizioterapevtsko zdravljenje	Operativno zdravljenje
Način zdravljenja	Neinvazivno zdravljenje	Invazivno zdravljenje
Čas okrevanja	Povprečno traja 8 do 12 tednov odvisno od stopnje resnosti stanja	Hitro začetno olajšanje, vendar lahko okrevanje traja od 4 tednov do 1 leta, odvisno od vrste operativnega posega
Zapleti in tveganja	Redki zapleti, saj ni invazivnih posegov v telo. Po posamezni terapiji se lahko pojavi občutljivost, ki izzveni po 24 – 48 urah.	Lahko pride do kirurških zapletov (npr.: okužba, poškodba živcev) in brazgotinjenja.

Kako poteka postoperativna rehabilitacija v Meridian-Fit?

Postoperativna rehabilitacija v Meridian-Fit se izvaja s kombinacijo gibalnoterapevtskih vsebin, manualne terapije in instrumentalnih tehnik. Fizioterapevtska obravnava z vključevanjem aktivnih gibalnih vsebin, ki se začne vsaj 4 tedne po operaciji, vpliva na lajšanje bolečin izboljšanje funkcije.

Rehabilitacija po operaciji hernije diska lahko traja od 4 tednov do 1 leta, na trajanje zdravljenja pa vplivajo vrsta operativnega posega, velikost poškodbe ter cilji posameznika. Dolgoročno zadovoljstvo dve leti po operaciji poroča kar 90 % pacientov, ki upoštevajo priporočila in se aktivno vključujejo v rehabilitacijski proces.

Postoperativna rehabilitacija po operaciji hernije diska pri nas poteka v treh fazah: zgodnja, vmesna in pozna faza. Vsebina in trajanje posamezne faze je odvisno od operativnega posega in morebitnih omejitev, ki jih določi kirurg (npr. omejitev upogiba, iztega, rotacij, dvigovanja predmetov).

Trajanje in dejavnosti po posameznih fazah so opisane spodaj.

1. faza

(1-3 tedne)

2. faza

(3-6 tedne)

3. faza

(6+tednov)

V zgodnji pooperativni fazi se osredotočamo na učenje pravilne hoje, saj imajo pacienti po operaciji pogosto kompenzacijske gibe, ki lahko povzročijo dodatne bolečine in težave. Poleg tega spodbujamo dihalne vaje in zgodnjo aktivacijo mišic spodnjih udov za povečanje cirkulacije v spodnjih okončinah, s čimer preprečimo postoperativne zaplete, kot je tromboza.

Cilji zgodnje faze so tudi lajšanje postoperativne bolečine, zmanjšanje vnetja in spodbujanje celjenja rane, zato izvajamo nežne gibe in tehnike, da se izognemo preobremenitvam operiranega mesta in pacienta počasi privajamo na gibanje. V program vključimo izometrične vaje za aktivacijo stabilizatorjev trupa, ki ne povzročajo dodatnih obremenitev na hrbtenico.

Cilji vmesne faze so postopno povečanje gibljivosti, izboljšanje stabilnosti ledvene hrbtenice, krepitev mišične moči ter razvoj aerobne kapacitete.

Gibljivost poleg gibalnoterapevtskih vsebin povečujemo s pomočjo manualnih tehnik. Mobilizacija mehkih tkiv, fascialna sprostitev in nežna sklepna mobilizacija sproščajo napete mišice, kar vodi v manjšo togost in večjo gibljivost hrbtenice. Krepitev stabilizatorjev trupa in oslabelih mišičnih skupin je ključno za doseganje mišičnega ravnovesja, s čimer zmanjšamo obremenitev na hrbtenico in medvretenčne diske. Vključevanje nizkointenzivne aerobne vadbe, kot je hoja po klančini ali sobno kolo, je ključno za razvoj aerobne kapacitete, saj želimo izboljšati splošno kondicijo in funkcionalnost.

V pozni fazi se osredotočamo na povrnitev polne funkcije, krepitev mišic in izboljšanje telesne zmogljivosti za varno vključevanje v vsakodnevne aktivnosti.

Funkcionalnost pacienta dosegamo z izvajanjem dinamičnih krepilnih vaj ter z vajami, ki simulirajo vsakodnevne gibe in obremenitve. Ob napredovanju faze vključimo tudi kompleksnejše gibalne vzorce, prilagojene pacientovim ciljem, ki so lahko vse od vrnitve k enostavnim vsakodnevnim opravilom do zahtevnejših športnih aktivnosti.

Katere so alternativne možnosti zdravljenja in kakšna je njihova učinkovitost?

Alternativne možnosti zdravljenja hernije diska najpogosteje vključujejo akupunkturo, kiropraktiko ter uporabo zdravil.

Akupunktura je alternativna metoda zdravljenja, ki z uporabo tankih iglic preko specifičnih točk telesa lajša mišičnoskeletne težave, ki izvirajo iz mehkih tkiv. Z akupunkturo si pogosto pomagamo pri obvladovanju akutne bolečine in drugim simptomov hernije diska, saj nam omogoča nam omogoča da vplivamo na zaznavanje bolečine pacienta in hkrati pospešimo proces celjenja.

Kiropraktika je alternativna oblika zdravljenja, ki zajema posebne manipulativne tehnike mišično skeletne strukture. Učinki kiropraktike na odpravo hernije diska ali regulacijo simptomov znanstveno niso podprti in bi pri hudih oblikah lahko potencialno povzročili celo poslabšanje stanja.

Protibolečinska zdravila predvsem nesteroidni antirevmatiki (NSAID) se pogosto uporabljajo vzporedno z fizioterapijo kot alternativna metoda za lajšanje akutnih simptomov (bolečine in mišične zakrčenosti). V primeru hujših bolečin paciante napotimo k osebnemu zdravniku, ki jim po potrebi predpišejo močnejša opioidna zdravila ali se osdločijo za t.i. epiduralno blokado, pri kateri v hrbtenico vbrizgajo anestetike za zmanjšanje boilečine in akutnega vnetja. Ugotovitve raziskav, ki primerjajo fizioterapevtsko in farmakološko zdravljenje hernije diska kažejo, da je nefarmakološko zdravljenje hernije diska učinkovitejše tako pri doseganju dolgoročnih rezultatov zdravljenja, kot tudi pri lajšanju bolečine.

Kako si lahko pomagate sami (nasveti za samopomoč)?

Če se spopadate s hernijo diska, si lahko tudi sami s preprostimi nasveti pomagate pri lajšanju simptomov:

Ob hudi bolečini si vzemite počitek – vseeno pa naj počitek ne traja več kot dan ali dva, saj lahko dolgotrajen počitek povzroči zakrčenje struktur in s tem poslabšanje simptomov.

Sprehajajte se – hoja pozitivno vpliva na zdravje in prehrano vaših medvretenčnih diskov, poleg tega pa lahko z izločanjem endorfinov pomaga pri lajšanju bolečine.

Redno izvajajte vaje za aktivacijo globokih stabilizatorjev, ki služijo za stabilizacijo hrbtenice in medenice, s čimer lahko prispevate k manjši obremenitvi na diske in posledično lajšanju bolečine.

V primeru bolečine v križu si lahko pomagate z obkladki, ki naj bodo vedno aplicirani preko tkanine. Priporočajo se topli ali hladni – izberite tiste, ki vam najbolj ustrezajo (večini ustrezajo topli, saj sproščajo napete mišice in povečujejo prekrvavitev).

Izogibajte se gibom, ki poslabšajo simptome (npr. upogib, izteg, dolgotrajno sedenje ali vzdrževanje prisilnih položajev).

Katere so vaje za obvladovanje hernije?

Vaje za hernijo diska so zasnovane tako, da izboljšajo gibljivost ter okrepijo mišice trupa in hrbta, kar pomaga stabilizirati hrbtenico in zmanjšati obremenitev na medvretenčne ploščice.

Vaje, ki jih lahko izvajate doma za obvladovanje hernije diska so navedene spodaj.

Most: Lezite na hrbet in pokrčite kolena, stopala naj bodo v širini bokov in plosko na tleh. Aktivirajte trebušne mišice, kot bi želeli potegniti popek navzdol, nato pa dvignite zadnjico od tal. Ob dvigu izdihnite in zadržite položaj nekaj sekund, pri tem pazite, da hrbtenica ostane v nevtralnem položaju. Ob vračanju v začetni položaj rahlo vdihnite.
»Bird-dog«: Postavite se v klečeči položaj na vseh štirih. Aktivirajte trebušne mišice za stabilizacijo hrbtenice, nato pa ob izdihu dvignite iztegnjeno nogo in zadržite položaj nekaj sekund. Ob vdihu počasi vrnite nogo nazaj in ponovite z drugo nogo. Težjo različico vaje izvedete tako, da istočasno z dvigom noge dvignete tudi nasprotno roko.
Stranski most: Lezite na bok in telo poravnajte v ravno linijo (glava, trup, noge). Naslonite se na podlaket, pri čemer mora biti komolec neposredno pod ramo. Aktivirajte trebušne mišice in dvignite boke od tal ter zadržite položaj 5-10 sekund. Če je vaja pretežka, jo lahko izvajate z upognjenimi koleni.

Literatura

Afzal, K., Khattak, H., Sajjad, A., Hussain, S., Sarfraz, Z., Sarfraz, A., & Cherrez-Ojeda, I. (2022). Impact of Active Physiotherapy Rehabilitation on Pain and Global and Functional Improvement 1–2 Months after Lumbar Disk Surgery: A Systematic Review and Meta-Analysis. Healthcare, 10(10), 1943. https://doi.org/10.3390/healthcare10101943

Al Qaraghli, M. I., & De Jesus, O. (2024). Lumbar Disc Herniation. V StatPearls. StatPearls Publishing. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK560878/

Awadalla, A. M., Aljulayfi, A. S., Alrowaili, A. R., Souror, H., Alowid, F., Mahdi, A. M. M., Hussain, R., Alzahrani, M. M., Alsamarh, A. N., Alkhaldi, E. A., & Alanazi, R. C. (2023). Management of Lumbar Disc Herniation: A Systematic Review. Cureus. https://doi.org/10.7759/cureus.47908

Carragee, E. J., Han, M. Y., Suen, P. W., & Kim, D. (2003). Clinical outcomes after lumbar discectomy for sciatica: The effects of fragment type and anular competence. The Journal of Bone and Joint Surgery. American Volume, 85(1), 102–108.

Dydyk, A. M., Ngnitewe Massa, R., & Mesfin, F. B. (2024). Disc Herniation. V StatPearls. StatPearls Publishing. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK441822/

El Melhat, A. M., Youssef, A. S. A., Zebdawi, M. R., Hafez, M. A., Khalil, L. H., & Harrison, D. E. (2024). Non-Surgical Approaches to the Management of Lumbar Disc Herniation Associated with Radiculopathy: A Narrative Review. Journal of Clinical Medicine, 13(4), 974. https://doi.org/10.3390/jcm13040974

Erwin, W. M. (2023). Should you adjust that herniated disc? Thoughts from a chiropractor/molecular scientist. The Journal of the Canadian Chiropractic Association, 67(1), 7–18.

Kim, D., Kim, E.-S., Lee, Y. J., Lee, J. Y., Park, K. S., Jung, S. Y., Yang, C., Han, C.-H., & Ha, I.-H. (2023). A Pilot Study for Effectiveness of Non-Pharmacological versus Pharmacological Treatment Strategies for Lumbar Disc Herniation: A Pragmatic Randomized Controlled Trial. Journal of Pain Research, Volume 16, 3197–3216. https://doi.org/10.2147/JPR.S421148

Oosterhuis, T., Costa, L. O., Maher, C. G., De Vet, H. C., Van Tulder, M. W., & Ostelo, R. W. (2014). Rehabilitation after lumbar disc surgery. Cochrane Database of Systematic Reviews, 2014(3). https://doi.org/10.1002/14651858.CD003007.pub3

Scarcia, L., Pileggi, M., Camilli, A., Romi, A., Bartolo, A., Giubbolini, F., Valente, I., Garignano, G., D’Argento, F., Pedicelli, A., & Alexandre, A. M. (2022). Degenerative Disc Disease of the Spine: From Anatomy to Pathophysiology and Radiological Appearance, with Morphological and Functional Considerations. Journal of Personalized Medicine, 12(11), 1810. https://doi.org/10.3390/jpm12111810

Vialle, L. R., Vialle, E. N., Suárez Henao, J. E., & Giraldo, G. (2010). LUMBAR DISC HERNIATION. Revista Brasileira de Ortopedia (English Edition), 45(1), 17–22. https://doi.org/10.1016/S2255-4971(15)30211-1

Waxenbaum, J. A., Reddy, V., & Futterman, B. (2024). Anatomy, Back, Intervertebral Discs. V StatPearls. StatPearls Publishing. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470583/

Wei, X., Liu, B., He, L., Yang, X., Zhou, J., Zhao, H., & Liu, J. (2019). Acupuncture therapy for chronic low back pain: Protocol of a prospective, multi-center, registry study. BMC Musculoskeletal Disorders, 20(1), 488. https://doi.org/10.1186/s12891-019-2894-4

Yaman, O., Gushcha, A., Vaishya, S., Zileli, M., Zygourakis, C., & Oertel, J. (2024). The role of conservative treatment in lumbar disc herniations: WFNS spine committee recommendations. World Neurosurgery: X, 22, 100277. https://doi.org/10.1016/j.wnsx.2024.100277

Yan, L., Zhang, J., Wang, X., Zhou, Q., Wen, J., Zhao, H., Guo, K., & Zeng, J. (2024). Efficacy of acupuncture for lumbar disc herniation: Changes in paravertebral muscle and fat infiltration – a multicenter retrospective cohort study. Frontiers in Endocrinology, 15, 1467769. https://doi.org/10.3389/fendo.2024.1467769

Yu, P., Mao, F., Chen, J., Ma, X., Dai, Y., Liu, G., Dai, F., & Liu, J. (2022). Characteristics and mechanisms of resorption in lumbar disc herniation. Arthritis Research & Therapy, 24(1), 205. https://doi.org/10.1186/s13075-022-02894-8

Rezerviraj svoj termin.

Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko sami naročite na željeni termin in storitev. Prvo izberete storitev, nato pa datum in uro storitve pri izbranem fizioterapevtu. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.

Vtičnik za naročanje