Meridian fit logo
[email protected] 070 34 66 46
Naročite se

Na pregled se lahko naročite na:

[email protected] ali 070 34 66 46
Naroči se na pregled
Hernija diska

Hernija diska: vzroki, simptomi in zdravljenje

Hernija diska je poškodba medvretenčne ploščice, pri kateri izbočena sredica pritiska na bližnje živčne korenine in povzroča bolečino, išias, mravljinčenje ali šibkost v spodnjih okončinah. Po podatkih American Association of Neurological Surgeons kar 90 % primerov hernije prizadane ledveni del hrbtenice, kar je povezano s sedečim načinom življenja, nepravilno telesno držo, fizičnim naporom in starostnimi spremembami diska.

Rehabilitacija hernije diska temelji na ciljno usmerjeni fizioterapiji, ki vključuje kombinacijo manualne terapije, fizikalnih metod (kot so TENS, ultrazvok, termoterapija) in individualno prilagojene kinezioterapije za stabilizacijo hrbtenice in zmanjšanje pritiska na živčne strukture. Kar 90 % bolnikov doseže izboljšanje brez kirurškega posega, če začnejo s strukturiranim programom vadbe, prilagojenim njihovim simptomom in MRI izvidom.

V akutni fazi (prve 2–3 tedne) se simptomi lajšajo s počitkom, protivnetnimi zdravili in epiduralnimi injekcijami, vendar dolgoročno izboljšanje zagotavlja le celostna fizioterapevtska obravnava. Fizioterapevt spremlja napredek z ocenjevanjem gibljivosti, merjenjem bolečine in funkcionalnimi testi, kar omogoča natančno prilagoditev terapije glede na posameznikov odziv in cilje rehabilitacije.

Operativni poseg (discektomija, laminektomija) se izvaja le v primerih, ko konzervativna terapija ne prinese izboljšanja v 6 do 12 tednih ali ko pride do cauda equina sindroma ali progresivne nevrološke izgube.

Naroči se na pregled

Kaj je hernija diska (diskus hernija)?

Hernija diska (medicinsko imenovana diskus hernija) je degenerativno ali travmatsko stanje, pri katerem pride do prolapsa želatinaste sredice medvretenčne ploščice (nucleus pulposusa) skozi rupturo zunanjega vezivnega obroča diska (annulus fibrosus). Gre za najpogostejšo obliko bolečine v križu, ki prizadene 1–3 % odrasle populacije, kot potrjuje British Medical Journal Clinical Evidence (2009) v prispevku “Herniated lumbar disc”.

Kot poudarja pregledna študija o patofiziologiji hernije diska (PMC, 2022), ta ni zgolj mehanska poškodba, temveč rezultat degenerativnih sprememb medvretenčne ploščice, povezanih s staranjem, zmanjšano hidracijo diska ter vplivi življenjskega sloga, kot so sedeč način življenja, dolgotrajne prisilne drže in preobremenitve.

kaj je hernija

Anatomija hrbtenice in medvretenčnih ploščic

Hrbtenico gradi 33-34 vretenc, ki so razdeljene v pet glavnih skupin:

  • 7 vratnih vretenc (C1-C7),
  • 12 prsnih vretenc (T1-T12),
  • 5 ledvenih vretenc (L1-L5),
  • 5 križnih vretenc (S1-S5),
  • 4-5 trtičnih vretenc (Co1-Co4).

V hrbtenici je gibljivih le 24 vretenc, saj so križna in trtična vretenca med seboj zraščena. Med gibljivimi vretenci se nahaja skupno 25 medvretenčnih ploščic ali diskov: 7 vratnih, 12 prsnih, 5 ledvenih in ena križna.

Kakšna je vloga medvretenčnih ploščic?

Medvretenčne ploščice so fibrohrustančne strukture, ki se nahajajo med telesi vretenc v hrbtenici, in predstavljajo ključni biomehanski element, saj omogočajo gibljivost, stabilnost in absorpcijo mehanskih obremenitev. Človek ima skupno 23 do 25 medvretenčnih ploščic, odvisno od prisotnosti dodatnega sakralnega diska.

Po podatkih Ameriškega združenja za ortopedsko kirurgijo (AAOS), medvretenčne ploščice nosijo več kot 25 % aksialne obremenitve hrbtenice, kar potrjuje njihovo vlogo kot naravni amortizerji. Njihova struktura omogoča enakomerno porazdelitev sil med gibanjem in zaščito živčnih struktur.

Medvretenčne ploščice sestavljajo tri osnovne komponente:

  • Nucleus pulposus (jedro): gelasto sredinsko tkivo, ki omogoča visoko absorpcijsko sposobnost in prožnost;
  • Annulus fibrosus (zunanji obroč): kolagenska plast, ki zagotavlja strukturno stabilnost in mehansko zaščito;
  • Hrustančna končna plošča: tanek sloj hialinskega hrustanca, ki omogoča difuzijo hranil iz vretenc v disk in s tem ohranja njegovo vitalnost.

Po mnenju prof. dr. Michaela Adamsa, strokovnjaka za biomehaniko hrbtenice z Univerze v Bristolu, “je zdravje in funkcionalnost diska neposredno povezano z njegovo sposobnostjo, da vzdržuje hidracijo in tlak v jedru diska.”

Kako in zakaj nastane hernija diska?

Medvretenčni diski z leti in zaradi ponavljajočih se mehanskih obremenitev izgubljajo hidratacijo – v povprečju že po 30. letu starosti, kar zmanjšuje njegovo prožnost in nosilnost. Prof. dr. Hans-Jörg Wilke z Univerze v Ulmu pojasnjuje: »Degeneracija diska vodi do zmanjšanja diskove višine in razpok v vlaknastem obroču, kar poveča tveganje za herniacijo.«

Hernija diska nastane, ko notranje jedro zaradi oslabitve zunanjega obroča prodre skozi razpoko ali poškodbo v obroču. Pojav hernije je pogosto posledica dolgoročno obstoječe ali manjše herniacije, pogosto pa jo sproži nepravilni dvig bremena, hiter zasuk trupa ali dolgotrajnega sedenja, ki preobremeni ledveno in vratno hrbtenico.

Vzroki za nastanek

Najpogostejši vzroki za nastanek hernije diska so povezani z biomehanskimi preobremenitvami, starostjo in neustrezno telesno dejavnostjo (sedentarni način življenja ali športne preobremenitve).

Poglavitni vzroki za nastanek hernije diska so:

  • Degenerativne spremembe zaradi staranja
  • Sedentaren življenjski slog in mišično neravnovesje
  • Telesna neaktivnost
  • Akutne poškodbe
  • Nepravilna biomehanika dvigovanja bremen
  • Dolgotrajna prisilna drža
  • Telesne predispozicije

Dejavniki tveganja

Dejavnik tveganja so okoliščine, ki statistično povečaju verjetnost nastanka hernije diska.

Med najpogostejšimi dejavniki tveganja za hernijo diska so:

  • Debelost (telesni dejavnik)
  • Kajenje (vedenjski dejavnik)

Vrste hernije diska

Na podlagi anatomske lokalizacije ločimo tri osnovne vrste hernije diska: ledveno, vratno in prsno.

1. Hernija ledvenega dela hrbtenice ( L4-L5 in L5-S1)

Ledvena hernija diska (L4–L5, L5–S1) je najpogostejša oblika in predstavlja več kot 90 % vseh primerov. Značilna je za ledveno-križni predel, kjer disk pritiska na išijadični živec, kar povzroča lumbalgijo in išias. Bolečina lahko izžareva v spodnje okončine, še posebej pri ekstruziji ali sekvestraciji diska.

2. Hernija vratnega dela hrbtenice (C6-C7)

Vratna hernija diska (najpogosteje C6–C7) prizadene vratno hrbtenico in je druga najpogostejša vrsta. Simptomi vključujejo cervikalgijo, parestezije in mišično oslabelost zgornjih okončin. V hujših primerih se bolečina širi v ramo, nadlaket, podlaket in prste.

3. Hernija prsne hrbtenice (T11-T12)

Prsna hernija diska (T11–T12) je redka in predstavlja manj kot 1 % vseh hernij. Zaradi anatomske stabilnosti prsne hrbtenice so simptomi pogosto atipični, vključujejo pa bolečino v prsnem košu ali trebušnem predelu.

Po morfološki klasifikaciji hernije diska ločimo štiri stopnje glede na obseg in naravo izbočenja medvretenčnega diska: protruzija, prolaps, ekstruzija in sekvestracija.

  • protruzija: disk se začne izpodrivati navzven med vretenci zaradi izgube elastičnosti,
  • prolaps: jedro (notranja plast diska) se začne premikati proti oslabljenem zunanjem delu diska,
  • ekstruzija: jedro se izboči in izteka skozi pretrgano zunanjo plast diska, a še vedno ostane povezano z diskom,
  • sekvestracija: jedro se loči od diska in izteka v hrbtenični kanal.

Protruzija-vs-hernija

 

Simptomi hernije diska

Sledeč klinični raziskavi z naslovom: “Low back pain associated with lumbar disc herniation: role of moderately degenerative disc and annulus fibrous tears“, je najpogostejši simptom hernije diska lokalna bolečina v križu in predelu med križem in zadnjico, saj je bila v raziskavi ta prisotna pri 86,7 % bolnikov z degeneracijo medvretenčnih ploščic. Pogosto se bolečina širi v predel zadnjice, ter v eno ali obe nogi. Poleg tega se lahko pojavijo parestezije (občutki mravljinčenja in otrplosti), zmanjšana moč mišic, ter hiporefleksija (oslabljeni ali zmanjšani refleksi, kot so kolenski ali gleženjski refleksi) v prizadetih okončinah. V težjih primerih hernija povzroči izgubo kontrole nad mehurjem in črevesjem – stanje, ki zahteva urgentno nevrokirurško obravnavo.

Spodaj je seznam najpogostejših simptomov hernije diska.

  • Bolečina
  • Senzorične motnje, kot sta otrplost in mravljinčenje
  • Mišična šibkost
  • Izguba kontrole nad mehurjem in črevesjem (sindrom kavde ekvine)

V 92 % primerov hernija diska povzroča kompresijo ishiadičnega živca (at. nervus ischiadicus ). To povzroča bolečino, ki izžareva iz ledvenega dela v zadnjico, stegno ali stopalo — pojav, znan kot išias (išijas). Večje in dolgotrajne degeneracije medvretenčne ploščice, katere telo ne absorbira lahko povzročajo zožanje hrbteničnega kanala in kroničen pritisk na živčne strukture, kar imenujemo spinalna stenoza. Kadar degeneracija diska napreduje tudi na sosednje sklepe in kosti pa govorimo o osteohondrozi.

Za izboljšanje učinkovitosti diagnostike je priporočena zgodnja uporaba MRI za natančno lokalizacijo hernije in njene relacije do živčnih struktur, kar omogoča hitrejšo terapevtsko odločitev. Na podlagi pridobljenih podatkov oblikujemo vrsto in trajanje terapij za efektivno zdravljenje hernije diska.

Zdravljenje hernije diska

Zdravljenje hernije diska označuje uporabo konzervativnih ali kirurških ukrepov za obvladovanje akutne bolečine in omejene gibljivosti, ki jo povzroča izbočenje medvretenčne ploščice. 

V rehabilitacijski praksi se hernija diska v ledvenem in vratnem delu primarno zdravi konzervativno (neoperativno oz neinvazivno), rehabilitacija pa povprečno traja med 4-6 tedne. Konzervativni pristopi imajo prednost pri zdravljenju, ker dolgoročno zmanjšujejo mehanski pritisk na živce in ne vključujejo tveganj, povezanih z operacijo, kot so trajne poškodbe živca ali hrbtenjače, nastajanje brazgotinskega tkiva ali okužba. 

Najbolj učinkovita oblika konzervativnega zdravljenja hernije diska je individualizirana kineziološka vadba v kombinaciji z fizioterapevtskimi tehnikami za obvladovanje akutnih simptomov. Dr. Hanne B. Albert, priznana raziskovalka iz Danske, poudarja, da »ciljno usmerjena telesna aktivnost prispeva k pomembnemu kliničnemu izboljšanju tudi pri bolnikih s hujšimi oblikami hernije« (Albert et al., 2004). 

Operativno zdravljenje je po priporočilih iz revije Seminars in Spine Surgery indicirano le v primerih hujših nevroloških izpadov ali neuspeha konzervativne obravnave po več mesecih, kar potrjujejo tudi klinične smernice UCSF (University of California San Francisco, 2022).

 V nadaljevanju navajamo kako poteka specialno fizioterapevtsko zdravljenje v kliniki Meridian-Fit.

Neoperativno (fizioterapevtsko in kineziološko) zdravljenje

Fizioterapevtsko in kineziološko zdravljenje hernije diska označuje multidisciplinarni pristop, ki združuje manualne, fizikalne in kineziološke intervencije z namenom obvladovanja simptomov, povrnitve polne funkcionalnosti ter preprečitve ponovitve poškodbe.

V praksi je za določitev najučinkovitejše kombinacije terapij pogosto potrebno preizkusiti več različnih možnosti po načelu “trial and error”. Najpogosteje zdravljenje v akutni fazi začnemo s kombinacijo manualnih in protibolečinskih terapij, po potrebi pa pacienta napotimo do fiziatra ali specialista za kombinirano obravnavo z farmakološkimi zdravili. Na ta način pacientom omogočimo izvajanje ključnega dela rehabilitacije – to je individualiziranega vadbenega programa.

Neaktivnost med zdravljenjem hernije diska v nasprotju z večinskim prepričanjem laične javnosti pogosto poslabša stanje, saj zmanjša prekrvavitev diska in okoliškega tkiva, dodatno zakrči mišice in zmanjša obseg gibljivosti. Sistematičen pregled “Clinical efficacy of exercise therapy for lumbar disc herniation: a systematic review and meta‑analysis of randomized controlled trials” ugotovlja, da zmerna aktivnost pomembno izboljša bolečino (VAS), obseg gibanja in kakovost življenja pri pacientih s hernijo ledvenega diska.

Rehabilitacija hernije diska vključuje tudi edukacijo pacienta o pravilnih biomehanskih vzorcih (dvigovanje bremen iz počepa, vstajanje, ergonomija sedenja) ter o strategijah preprečevanja ponovnih poškodb. Ta celosten pristop izboljša dolgoročne rezultate zdravljenja in zmanjša relaps.

Fizioteraveptska rehabilitacija Meridian-Fit

V kliniki Meridian-Fit izvajamo znanstveno podprt rehabilitacijski program hernije diska, ki vključuje različne terapije in prilagojeno kineziološko vadbo. Program je razdeljen v tri faze: diagnostično, akutno in pos-takutno.

  1. Akutna faza
  2. Post-akutna faza
  3. Faza dolgoročnega vzdrževanja (kineziološka faza)

Vsebina in čas trajanja posamezne faze so podrobneje opisane spodaj. 

Akutna faza

Umiritev simptomov (1-2 tedna)

Post-akutna faza

Edukacija (1-2 tedna)

Dolgoročno vzdrževanje

Kinezioterapija (6. DO 12. teden)

Akutna faza

1. Akutna faza: Pasivna fizioterapija za obvladovanje akutnih simptomov 

V akutni ali ambulantni fazi rehabilitacija pacientom s hernijo diska pomagamo zmanjšati akutne bolečine v križu, išias bolečino (bolečina, ki seva po poteku ishiadičnega živca) zakrčenost ledvenega dela, ter gibalne omejitve. Za odpravljanje akutnih simptomov uporabljamo manualne in protibolečinske terapije. 

Med manualnimi tehnikami uporabljajo predvsem: 

  • Terapevtsko masažo – zmanjša mišično napetost in togost, ki sta posledici  obrambnega odziva na bolečino in pritiske živcev.
  • Manualno trakcijo – zmanjša pritisk na medvretenčno ploščico in živčne korenine ter tako lajša bolečine v križu in nogi.
  • Miofascialno terapijo – zmanjša lokalno togost in izboljša gibljivost prizadetega področja, kar pripomore k boljši mehaniki gibanja in manj bolečin.

Med  instrumentalnimi tehnikami pa uporabljajo:

  • Indiba TECAR – izboljša prekrvavitev in celično presnovo v prizadetem področju, kar pospeši regeneracijo in zmanjša bolečino.
  • Tens električno stimulacijo živcev – zmanjšuje živčno bolečino
  • Terapevtski ultrazvok – zmanjša vnetje in mišično napetost ter pospeši celjenje na področju živčnih utesnitev
  • Lasersko terapijo – zmanjšuje vnetje, bolečino in spodbuja obnavljanje živčnega in mehko-tkivnega tkiva

V primeru hujših simptomov, ko pacient zaradi hude bolečine, mišičnega krča ali nespečnosti ne more začeti s fizioterapevtsko obravnavo, se pogosto priporoča kombinacija s rarmakološkim zdravljenjem. Zdravnik v teh primerih lahko predpiše nesteroidna protivnetna zdravila (npr. ibuprofen, naproksen), mišične relaksante (npr. tizanidin, metokarbamol), analgetike (npr. paracetamol) in po potrebi kortikosteroide (npr. metilprednizolon).

Post-akutna faza

FAZA 2..: Edukacija pacienta o vsakodnevnih prilagoditvah

Z edukacijo pacienta ozavestimo o gibih, položajih in aktivnostih, ki pri herniji lahko povzročijo poslabšanje stanja. Edukacijski del rehabilitacije vključuje:

  • Individualen plan za prilagoditev vsakodnevnih aktivnosti s katerimi bo pacient zmanjšal obvremenitve na hrbtenico in pospešil rehabilitacijo.
  • Pregled seznama aktivnosti, ki jih pacient redno izvaja in po potrebi za nekaj časa odsvetujemo popolno izvajanje. 
Dolgoročno vzdrževanje

FAZA 3.: Kineziološka vadba za krepitev trupa in razbremenitev ledvene hrbtenice

 

Individualizirana vadba pri herniji diska je usmerjena v krepitev stabilizacijskih mišic, vzdrževanje pravilne telesne drže in razbremenitev pritiska na živec. S tem dolgoročno zmanjšamo bolečino v križu in izboljšamo funkcionalnost.

Program je razdeljen na tri sklope:

    1. vaje za izboljšanje gibljivosti in aktivacijo mišic,
    2. vaje za izvajanje vsakodnevnih aktivnosti
    3. vaje za varno vrnitev k športu.

1. Obnovitev gibljivosti in aktivacija mišic (2. do 6. teden)

Izvajamo izometrične vaje, ki povečujejo gibljivost sklepov in krepijo mišice trupa in medenice. Namen vaj je doseči stabilnost hrbtenice. Intenzivnost postopoma povečujemo, da se razvije zadostna mišična moč, ki omogoča stabilno in funkcionalno delovanje hrbtenice.

2. Vračanje k vsakodnevnim aktivnostim (6. do 12. teden)

V tem obdobju nadgrajujemo prejšnje vaje. Uporabljamo kompleksnejše dinamične in stabilizacijske vaje za nadaljnjo krepitev mišic in izboljšanje gibljivosti. Vaje izboljšajo sposobnost izvajanja vsakodnevnih gibov, kot so predklanjanje, vstajanje iz kavča, pobiranje predmetov s tal in hoja.

3. Vračanje v šport (od 12. tedna dalje)

V zadnjem sklopu vključimo vaje, ki posnemajo gibe in napore konkretnega športa, kot so tek, plavanje, tenis ali drug šport. Namen vaj je povrniti polno mišično moč in gibljivost, ki sta ključni za varno in učinkovito vrnitev k izbrani športni dejavnosti.

Kaj pričakovati od fizioterapevtske rehabilitacije Meridian-Fit

Naš rehabilitacijski program je zasnovan tako, da odpravlja pacientove telesne deficite in asimetrije, ki so pripeljale do nastanka težav. Drugače povedano, težave odpravljamo na njihovem izvoru in ne obravnavamo zgolj simptomov. S tem našim pacientom omogočamo:

  • Dolgoročna odprava bolečin brez operacije
  • Obnovitev polne funkcionalne sposobnosti
  • Znižanje možnosti za ponovitev stanja

Veliko število pacientov z bolečinami v hrbtu poroča o dolgotrajnem izboljšanju stanja prav po vključitvi v naš program sistematične vadbe. Odvisno od velikostiu hernije diska opažamo zmanjšanje simptomov ali njihovo odpravo v 6 tednih po vključitvi v usmerjen vadbeni program.

Naroči se na rehabilitacijo hernije diska

Operativno zdravljenje: kdaj je potrebna operacija?

Operacija hernije diska je invaziven terapevtski pristop, ki se izvede, kadar neinvazivne metode zdravljenja, kot so fizioterapija, usmerjena vadba, zdravila in spremembe življenjskega sloga, ne prinesejo izboljšanja. Gordon Waddell, priznani britanski ortopedski kirurg, je v reviji Spine zapisal: »kirurški poseg je primerna oblika oblika zdravljenja le za približno 1% bolnikov z bolečinami v križu.«

Hernijo diska diagnosticira specialist nevrolog ali ortoped, na podlagi kliničnega pregleda in slikovnih preiskav, kot sta magnetna resonanca (MRI) ali računalniška tomografija (CT). Za kirurški poseg se običajno odloči, kadar so podani naslednji indikatorski simptomi:

  • Vztrajanje bolečine, parestezij (mravljincev) ali motenj občutka kljub vsaj šestmesečnem konzervativnem zdravljenju, kar kaže na trajno draženje ali okvaro živčnih struktur.
  • Napredujoči nevrološki izpadi, kot je izguba mišične moči, kar pomeni, da je prisotna pomembna kompresija živčnega korena.
  • Sindrom kavde ekvine, ki se kaže kot motnje v delovanju mehurja in črevesja ter je nujna medicinska indikacija za takojšnjo operacijo.
  • Dvostranska simptomatika, pri kateri se bolečine in motnje pojavijo v obeh spodnjih okončinah.

Kirurški posegi, ki se uporabljajo pri operaciji hernije diska

Kirurško zdravljenje hernije diska predstavlja hipno sprostitev bolečine z odstranitvijo dela diska, ki pritiska na živčno korenino.

Kirurški posegi za zdravljenje hernije diska vključujejo laminektomijo in diskektomijo, odvisno od prizadetega predela (cervikalni ali ledveni). Če se hernija ponavlja ali je prisotna nestabilnost hrbtenice, je možna tudi zamenjava poškodovanega diska z umetnim diskom ali celo spinalna fuzija (spojitev vretenc).

Vrste operativnih posegov pri herniji diska so opisani spodaj.

Vrste operativnih posegov pri herniji diska so opisani spodaj.

  • laminektomija je operativni poseg, pri katerem kirurg odstrani del vretenca, imenovan lamina, s čimer poveča prostor  v hrbteničnem kanalu in zmanjša pritisk na živčno korenino, ki ga povzroča hernija,
  • diskektomija je operativni poseg, pri katerem se odstrani del medvretenčne diska, ki pritiska na živčno korenino ali hrbtenjačo,
  • zamenjava diska je operativni poseg, pri katerem se poškodovani disk zamenja z novim, umetnim diskom,
  • spinalna fuzija ali spojitev vretenc je poseg, pri katerem dve ali več sosednjih vretenc trajno združijo za trajno lajšanje simptomov, vendar omeji gibljivost v operiranem predelu hrbtenice.

Samopomoč pri herniji diska

Spodaj navajamo nekaj nasvetov, ki vam bodo pomagali pri umiritvi simptomov v akutni fazi, ter nekaj nasvetov za preprečitev ponovitve stanja.

1. V akutni fazi (1-2 tedna) priporočamo relativni počitek, zdravila in hojo po ravnem

Relativni počitek naj ne traja več kot dan ali dva oz dokler je prisotna huda akutna bolečina. Čeprav med splošno populacijo še vedno kroži mit, da je potrebno ob herniji in bolečinah v križu počivati, je popolno mirovanje priporočljivo samo dokler trajajo akutni simptomi kot so huda bolečina, zakrčenost in močno vnetje. Sicer pa mirovanje učinkuje kontra produktivno, saj  dodatno zakrči mišice in s tem poveča simptome.

  • Protibolečinska zdravila se uporabljajo v akutni fazi in po posvetu z zdravnikom za lajšanje bolečin (Paracetamol, Tramadol in Kodein) ali zmanjšanje vnetja (nesteroidni antirevmatiki kot so Ibuprofen, Diklofenak in Naproksen). Zdravila pomagajo pri umiritvi akutnih simptomov, vendar pa ne odpravijo vzroka za nastanek bolečine. Kljub morebitnemu hitremu olajšanju simptomov se zavedajte, da vzrok za bolečine z tableti niste odpravili in da ob določenih aktivnostih lahko pride do poslabšanja stanja.
  • Hoja po ravnem  dokazano zmanjšuej simptome, saj pospeši pretok krvi v poškodovanem tkivu (pospeši celjenje), hkrati pa prepreči dodatno zakrčenje mišic in obmišičnih struktur. Naši pacienti pa poročajo tudi o pozitivnem vplivu odpravljanja strahu pred vadno in gibanje, ki je pogosto prisoten pri pacientih s hernijo diska. Najprej poizkusite z hojo do občutka nelagodta (ponavadi 15-20min) nato pa lahko trajanje hoje stopnjujete. Hoja po ravnem
  • Akutne simptome lahko umirite tudi s toplimi ali hladnimi obkladki – hladne obkladke uporabite v prvih dveh dneh po nastopu bolečine ali vnetja. Za hlajenje zadostuje že mokra brisača ali v brisačo zavita hladilna blazinica, ki jo namestite na mesto bolečine za 10min 2-3x na dan.

2. Samopomoč v post-akutni fazi: dolgoročno vzdrževanje in preprečevanje ponovitve

Ne glede na obliko zdravljenja, je za hernijo značilna relativno visoka stopnja ponovljivosti. Ta je pri konzervativnem zdravljenju med 10-20%, pri operativnem zdravljenju pa me 5-10%.

Kljub temu da je naša obravnava oblikovana tako, da zagotavlja dolgoročne rezultate, pa zahteva tudi pacientovo aktivno sodelovanje in upoštevanje določenih smrnic. Najpomembnejše dejavnika za dolgoročno vzdrževanja stanja navajamo in opisujemo spodaj.

  • Redno izvajanje vaj, ki omogočajo stabilizacijo hrbtenice in medenice, s čimer lahko prispevate k manjši obremenitvi na diske.
  • Izogibanje dolgotrajnemu sedenju s pomočjo prilagoditve delovnega mesta (uporaba dvižne mize), odmori za razgibavanje in raztezanje, ter prilagoditvijo položaja sedenja.
  • Izogibanje kontaktim športom in aktivnostim, ki sporžajo bolečino ali povečujejo nelagodje.
  • Vzdrževanje primerne telesne teže
  • Prilagoditev spalnega položaja in uporaba primerne vzmetnice in vzglavnika.

2. V post-akutni fazi (2-8 tednov) priporočamo redno izvajanje vaj, izogibanje dolgotrajnemu sedenju.

Ne glede na obliko zdravljenja, je za hernijo značilna relativno visoka stopnja ponovljivosti. Ta je pri konzervativnem zdravljenju med 10-20%, pri operativnem zdravljenju pa me 5-10%.

Kljub temu da je naša obravnava oblikovana tako, da zagotavlja dolgoročne rezultate, pa zahteva tudi pacientovo aktivno sodelovanje in upoštevanje določenih smrnic. Najpomembnejše dejavnika za dolgoročno vzdrževanja stanja navajamo in opisujemo spodaj.

  • Redno izvajanje vaj, ki omogočajo stabilizacijo hrbtenice in medenice, s čimer lahko prispevate k manjši obremenitvi na diske.
  • Izogibanje dolgotrajnemu sedenju s pomočjo prilagoditve delovnega mesta (uporaba dvižne mize), odmori za razgibavanje in raztezanje, ter prilagoditvijo položaja sedenja.
  • Izogibanje kontaktim športom in aktivnostim, ki sporžajo bolečino ali povečujejo nelagodje.
  • Vzdrževanje primerne telesne teže
  • Prilagoditev spalnega položaja in uporaba primerne vzmetnice in vzglavnika.

Vaje za hernijo diska

Spodaj navajamo vaje, ki naslavljajo tipične deficite pri pacientov z hernijo diska – pomanjkanje gibljivosti hrbtenice in obhrbteničnih sklepov, šibke stabilizatorje trupa in neaktivnost globokih trebušnih mišic. Vaje z odpravo omenjenih deficitov povečajo stabilizacijo hrbtenice in zmanjšajo pritisk na poškodovane strukture in tako omogočajo lajšanje simptomov.

1. Vaja: »Bird-dog«

  • Postavite se v klečeči položaj na vseh štirih.
  • Aktivirajte trebušne mišice za stabilizacijo hrbtenice, nato pa ob izdihu dvignite iztegnjeno nogo in zadržite položaj nekaj sekund.
  • Ob vdihu počasi vrnite nogo nazaj in ponovite z drugo nogo.
  • Težjo različico vaje izvedete tako, da istočasno z dvigom noge dvignete tudi nasprotno roko.
  • Naredite 8–12 ponovitev na vsaki strani

2. Vaja: Stranski most

  • Lezite na bok in telo poravnajte v ravno linijo (glava, trup, noge).
  • Naslonite se na podlaket, pri čemer mora biti komolec neposredno pod ramo.
  • Aktivirajte trebušne mišice in dvignite boke od tal ter zadržite položaj 5-10 sekund.
  • Če je vaja pretežka, jo lahko izvajate z upognjenimi koleni.
  • Ponovite 10-15x

3. Vaja: Most

  • Lezite na hrbet in pokrčite kolena, stopala naj bodo v širini bokov in plosko na tleh.
  • Aktivirajte trebušne mišice, kot bi želeli potegniti popek navzdol, nato pa dvignite zadnjico od tal. Ob dvigu izdihnite in zadržite položaj nekaj sekund, pri tem pazite, da hrbtenica ostane v nevtralnem položaju.
  • Ob vračanju v začetni položaj rahlo vdihnite.
  • Ponovite 10–15-krat

Prijavite se na Prvi pregled (diagnostično terapijo) za začetek zdravljenja v Meridian-Fit

Pri zdravljenju hernije diska je ključnega pomena da zgodaj prepoznate vzrok za vaše bolečine v hrbtu in da začnete z njihovo obravnavo. Odlašanje pogosto povzroča podaljševanje rehabilitacisjke dobe, napredovanje v hujše oblike hernije ali celo razvoj kroničnih bolečin. Na diagnostični pregled in začetek zdravljenja se lahko prijavite spodaj.

Rezerviraj svoj termin.

Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko naročite na prost termin in storitev. Najprej izberite željeno storitev, nato pa izberite še datum in uro storitve, ter fizioterapevta. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.

Rezerviraj