Manualna Terapija Ljubljana

Terapevtska in športna masaža sta specialni manualni tehniki, pri katerih terapevt z različnimi ročnimi prijemi (glajenje, gnetenje, trenje in vibracije) vpliva na mišice, fascije, sklepe in druga mehka tkiva. Poleg sprostitve mišične napetosti, izboljšanja gibljivosti in zmanjšanja bolečine, terapevtska in športna masaža pospešita prekrvavitev in regeneracijo poškodovanega tkiva, ter zmanjšata verjetnost poškodb.

V rehabilitacijski praksi se masažni tehniki največkrat izvajata s pomočjo manipulativnih, mobilizacijskih in akupresurnih tehnik.

Terapevtska in športna masaža se najpogosteje uporabljata za lajšanje bolečin v križu, vratu in ramenih, ki so povezane z dolgotrajnim sedenjem, športnimi preobremenitvami in psihičnim stresom. Pogosto se uporablja tudi pri kronični mišični napetosti ter pri rehabilitaciji športnih poškodb, ki zahtevajo sprostitev večjih mišičnih skupin, zmanjšanje mišične napetosti in pripravo tkiva na nadaljnjo fizioterapevtsko obravnavo.

Pasivna mobilizacija sklepov je posebna manualna tehnika, pri kateri terapevt s počasnimi, nežnimi in nadzorovanimi gibi premika sklep v njegovem naravnem obsegu gibanja. Glavni cilj pasivne mobilizacije je  izboljšati gibljivost in drsenje sklepnih površin, obnoviti normalno biomehaniko sklepa in zmanjšati bolečino. 

Pasivna mobilizacija sklepov se v praksi najpogosteje uporablja pri obravnavi stanj, pri katerih je gibanje zaradi bolečine, poškodbe ali pooperativnega stanja omejeno in pacient sklepa ne more varno ali učinkovito premikati sam. Posebej primerna je po zlomih, zvinih in nategih, pri zamrznjeni rami, artrozi, po dolgotrajni imobilizaciji ter po ortopedskih operacijah, ki zahtevajo odpravo sklepne okorelosti in povečanje elastičnosti tkiva za varnejši prehod na aktivno rehabilitacijo.

Aktivna mobilizacija sklepov je progresivna oblika pasivne manipulacije sklopv, pri kateri pacient gib izvede aktivno (z lastno mišično aktivnostjo), terapevt pa pasivno podpira gibanje, izboljšuje biomehaniko sklepa in po potrebi sklep dodatno mobilizira. V primerjavi z pasivno mobilizacijo ima pacient aktivnejšo vlogo, kar omogoča izboljšanje gibljivosti sklepa, živčno-mišične koordinacije in nadzora gibanja.

Mulliganova tehnika je najbolj učinkovita pri obravnavi funkcionalnih sklepnih omejitev, kjer gibanje povzroča bolečino, vendar ni prisotna večja strukturna poškodba. Posebej učinkovita je pri rehabilitaciji zvina gležnja, bolečin v rami, kolenu, vratu in hrbtenici, ter pri teniškega komolca, kadar je za učinkovito zdravljenje potrebno obnoviti neboleče gibanje in normalno funkcijo sklepa.

Mobilizacija fascij in miofascialno sproščanje sta manualni terapevtski tehniki, namenjeni izboljšanju gibljivosti, prožnosti in drsenju fascij ter drugih mehkih tkiv. Fascije predstavljajo mrežo vezivnega tkiva, ki obdaja mišice, kite, vezi, živce in organe ter omogoča nemoteno gibanje, drsenje in prenašanje sil med posameznimi strukturami.

Mobilizacija fascij in miofascialno sproščanje sta komplementarni manualni terapevtski tehniki, ki se v rehabilitacijski praksi pogosto uporabljata skupaj. Izvajata se z različnimi ročnimi prijemi, kot so nežni ali globlji pritiski, raztezanje, glajenje in mobilizacija. S tem  izboljša drsenje med fascialnimi plastmi, izboljšata gibljivost, zmanjša mišično in fascialno napetost, ter vzdraženost bolečinskih receptorjev.

V sodobni fizioterapiji se tehniki pogosto izvajata s pomočjo specialnega orodja ERGON (IASTM) ki terapevtu omogoča lažje občutenje sprememb v kakovosti tkiva, dostop do globljih struktur, ter natančnejšo obravnavo področij z omejeno gibljivostjo ali povečano napetostjo.

Metodi običajno uporabljata pri obravnavanju miofascialnih bolečin, tendinopatij (teniški in golf komolec), kronične mišične napetosti mišičnih vozlih, bolečin v križu in vratu, športnih poškodbah, ter brazgotin po operacijah. Navedena stanja zahtevajo lajšanje globoke mišične napetosti, izboljšanje gibljivosti in prožnosti mehkega tkiva

Trigger point terapija je oblika masaže, pri kateri terapevt z natančno usmerjenim in globokim pritiskom obravnava miofascialne prožilne točke (trigger pointe) v mišicah. Cilj terapije je zmanjšati mišično napetost in preneseno bolečino, izboljšati mišično funkcijo ter obnoviti normalno gibanje prizadetega področja

Trigger točke so majhna, napeta in boleča mesta v mišičnem snopu ali fasciji, ki ob pritisku sprožijo bolečino. Točke se pogosto razvijejo kot posledica mišične preobremenitve, slabe telesne drže ali dolgotrajnega sedenja in povzročajo točkovno zakrčenost, ostro bolečino in močno omejeno gibljivost.

Trigger point masaža se izvaja z različnimi ročnimi tehnikami kot so direktni pritiski, ishemična kompresija, miofascialno spproščanje, raztezanje mišic, suho iglanje, akupunktura in toplotna obravnava.

Terapija je najbolj učinkovita pri obravnavi miofascialne bolečine v vratu, ramenih in med lopaticami, križu, zadnjici in nogah, išiasu, plantarnem fasciitisu, ter pri tenzijskem in cervikogenem glavobolu. Tehnika omogoča natančno sproščanje globokih mišičnih vozlov in napetosti, ki so vzrok za bolečine in občutek togosti.

PNF (proprioceptivna nevromišična facilitacija) je uveljavljena fizioterapevtska metoda, ki temelji na naravnih in funkcionalnih gibalnih vzorcih telesa. S kombinacijo manualnih kontaktov, raztezanja, prilagojenega upora in aktivnega gibanja spodbuja pravilno delovanje mišic, živčnega sistema in sklepov ter izboljšuje koordinacijo, mišično moč, gibljivost in nadzor gibanja.

V praksi se PNF tehnika najpogosteje uporablja pri nevrološki, ortopedski in športni rehabilitaciji, kadar je cilj izboljšati funkcionalno gibanje, zmanjšati bolečino ter pospešiti varno in učinkovito vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim ali športu. Še posebej je učinkovita pri  odpravljanju omejene koordinacije po možganski kapi, izboljšanju eksplozivnosti po športnih poškodbah in povrnitvi funkcionalnosti po operaciji kit in sklepov.

Ročna limfna drenaža je specialna masažna tehnika za stimulacijo limfnega obtoka in vzpostavitev ravnovesja tekočin v telesu. Ročna limfna drenaža se izvaja z nežnimi in nebolečimi ritmičnimi gibi v smeri limfnih poti. Ti spodbudijo delovanje limfno-žilnega sistema in mehansko odstranitev toksinov, virusov, vnetnih snovi in odpadne tekočine iz mehkih tkiv. 

V primerjavi s klasično masažo, ki deluje na globoka tkiva, je pritisk pri limfni drenaži zelo nežen in neboleč, saj limfne žile potekajo neposredno pod površino kože. Z ročno limfno drenažo spodbudimo pretok skozi limfni sistem, zmanjšamo oteklino in občutek napetosti v tkivu, ter podpremo celjenje in regeneracijo. 

Tehnika se v klinični praksi največkrat uporablja za zmanjšanje edema po operaciji raka dojke (po odstranitvi bezgavk), po ortopedskih in estetskih operacijah, pri kronični venski insuficienci ter pri športnih poškodbah, ki jih spremlja izrazita oteklina. V naši kliniki terapijo učinkovito uporabljamo tudi za lajšanje glavobolov, migren, sinusitisa, ter za zmanjševanje limfedema glave, vratu in genitalnega področja.

Mobilizacija živčevja (nevromobilizacija) je manualna tehnika, ki je usmerjena v izboljšanje drsnosti  in gibljivosti perifernih živcev. Izvaja se z drsno ali napetostno tehniko, pri katerih terapevt z nežnimi gibi postopno premika okončine ali hrbtenico pacienta in tako spodbuja fino drsenje živca.

Mobilizacija živčevja izboljša funkcionalno gibljivost prizadetega območja, ter zmanjša mehansko občutljivost živca in bolečino. Najbolj učinkovita je pri lajšanju akutnih bolečin v križu, ki sevajo v nogo (išias), piriformis sindromu, ter pri sindromu karpalnega kanala.

Pozicijsko lajšanje bolečin označuje posebno manualno tehniko, pri kateri se obravnavani del telesa namesti v razbremenilni položaj, da zmanjšamo mišične, sklepne in nevrološke bolečine. Tehnika se izvaja tako, da terapevt pacienta pozicionira v položaj največjega udobja, s čemer zmanjša vzdražnost mišičnih receptorjev. Posledično pride do zmanjšanja bolečine in mišičnega spazma, ter izboljšanja gibljivosti in funkcionalnosti prizadetega področja.

Pozicijsko lajšanje se najpogosteje uporablja pri akutnih bolečinah ob  “zategnjenem” vratu, mišičnih spazmih in športnih poškodbah, ki jih spremlja visoka občutljivost pacienta na dotik in je cilj na nainvaziven in nežen način odpraviti mišično napetost in zaščitni mišični krči.

Terapija brazgotin je manualna rehabilitacijska tehnika, ki temelji na različnih ročnih prijemih ( masaža, mobilizacija brazgotine, dvigovanja in premikanja kože) za izboljšanje gibljivosti, prožnosti in funkcionalnosti brazgotinskega tkiva ter okoliških struktur po operacijah, poškodbah, opeklinah ali carskem rezu. Terapija se izvaja ročno ali s specializiranimi pripomočki, kot so kovinske palčke oziroma instrumenti za mobilizacijo mehkih tkiv, z namenom zmanjšanja zarastlin (adhezij), občutka zategovanja in bolečine ter izboljšanja drsenja tkiv.

Glavni cilj terapije brazgotin je sprostiti gosto prepletena vlakna, zmanjšati zlepljenost tkiv, izboljšati drsenje kože in podkožja, ter tako zmanjšati zmanjša bolečino in odpraviti estetska znamenja. Metoda se v rehabilitacijski praksi najpogosteje uporablja pri obravnavi brazgotin po carskem rezu, endometriozi, opeklinah, operaciji hrbtenice in kolena, ter odstranitvi dojke.

Diagnostično testiranje po Cyriaxu je manualna diagnostična tehnika, s katero si fizioterapevti pomagajo pri diferenciaciji strukturnih vzrokov bolečine ali omejene gibljivosti. Tehnika se izvaja s pomočjo aktivnih gibov, pasivnih gibov in izometričnih testov, ki terapevtu omogočajo natančnejšo oceno ali bolečina izvira iz mišice, tetive, vezi, sklepne ovojnice ali drugega mehkega tkiva, ter določitev najprimernejše tehnike obravnave.

Cyriax metoda je najbolj uporabna pri mišično-skeletnih težavah, ki povzročajo bolečine v rami, vratu, komolcu, zapestju, kolku, kolenu, gležnju ali hrbtenici in zahtevajo ugotovitev ali simptomi izvirajo iz mišičnega, vezivnega ali drugega mehkega tkiva (ovojnice, burze, ligamenti).