Išias: kaj je, simptomi, vzroki, zdravljenje, lajšanje bolečin
Išias (išijas) je živčna bolečina v hrbtu ali nogi, ki nastane zaradi utesnitve ishiadičnega živca. Išiadični živec (nervus ischiadicus) izvira iz ledvenega dela hrbta in se preko zadnjice širi v obe nogi. Pri išiasu ne gre za bolezen, temveč za simptom, ki je pogosto posleidca lumbalne radikulopatije (draženje ali vnetje živca ledvenega dela hrbtenice). Najpogostejši vzrok je hernija diska ali druga degenerativna sprememba, ki utesni živčne korenine v ledveni hrbtenici. Išias povzroča bolečine v križu, predelu zadnjice in nogi.
Sledeč raziskavi objavljeni v ResearchGate z naslovom: “Conservative Treatment of Sciatica: A Systematic Review” se išias v 75 % primerov uspešno pozdravi brez operacije”. Akutna bolečina pri išiasu običajno traja od 7-14 dni in pogosto spontano izgine ob počitku in jemanju zdravil.
Za dolgoročno okrevanje in preprečevanje ponovitve išiasa se priporoča fizioterapevtsko zdravljenje, ki vključuje manualno terapijo, TECAR, ultrazvok in kineziološki sklop vaj za krepitev jedra in izboljšanje telesne drže.
Kaj je išias (išijas)?
Išias je najdaljši periferni živec v telesu, ki izhaja iz ledvene hrbtenice, poteka skozi zadnjico in se razteza po zadnji strani nog vse do prstov stopala. Med splošno populacijo se izraz išias (ali išijas) uporablja za bolečino v križu, ki se širi po poteku ishiadičnega živca. Ta je ostra, pekoča in iz ledvenega dela hrbta seva v zadnjico in nogo ene strani telesa. Poslabša med dolgotrajnim sedenjem, stanjem na mestu ali med spanjem.
Poznamo dve glavni obliki išiasa: pravi išias in stanja, kot so piriformis sindrom ali sakroiliakalna disfunkcija, ki so podobna išiasu. Obe obliki imata podobne simptome, razlikovanje pa je pomembno za določitev načina zdravljenja.
Kaj je ishiadični (išiadični) živec?
Ishiadični ali išiadinčni živec (nervus ischiadicus) je najdaljši in najdebelejši živec v našem telesu, s premerom 2 cm. Išiadični živec poteka od spodnjega ledvenega dela hrbtenice na eni strani, preko zadnjice, po zadnji strani stegna do pregiba zadaj v kolenu. Tam se razveji na tibialni in fibularni živec. Tibialni živec poteka po zadnji strani goleni, pod notranjim gležnjem in vse do prstov. Fibularni živec zavije na sprednjo stran goleni in poteka navzdol do prstov na nogi.
Ishiadični, tibialni in fibularni živec so sestavljeni iz motoričnih in senzoričnih vlaken.
Motorična vlakna potekajo globlje v tkivu in omogočajo gibanje spodnjih okončin. Na svoji poti ti živci oživčujejo mišice na zadnji strani stegna, v mečih in v stopalu, na primer dvoglavo stegensko mišico, mečno mišico in mišice, ki omogočajo dvig stopala. Utesnitev teh živcev pogosto povzroči mišično šibkost in posledično težave pri hoji.
Senzorična vlakna so bolj površinska in sodelujejo pri zaznavanju dotika, temperature in bolečine. Utesnitev teh vlaken povzroča simptome, kot so mravljinčenje, bolečina ali otopelost, tudi na drugih delih okončine, čeprav tam neposredno ne potekajo. Razlog za to je, da so posamezna kožna območja povezana z določenimi živčnimi koreninami, kar strokovno imenujemo dermatomi.
Kateri so simptomi in znaki išiasa?
Simptomi in znaki išiasa so:
Ostra ali pekoča bolečinaMravljinčenje (parestezija)Otopelost (odrevenelost)Mišična šibkostZakrčenost in omejena gibljivost ledvenega dela
Pri težjih oblikah išiasa se lahko pojavijo inkontinenca, povezana s sindromom Kavde ekvine, ter nevrološke motnje v stopalu, kot so oslabelost mišic, zmanjšana zaznava in nezmožnost dviga stopala. Ti simptomi zahtevajo takojšen obisk zdravnika.
Kdaj se simptomi pri išiasu poslabšajo?
Dlje časa trajajoči položajiSpanje (ležanje)- Kašljanje, dolgotrajno sedenje in sklanjanje
- Dvigovanje težkih bremen
- Zaklon
Kako dolgo traja išias (bolečina)?
- Pri blažjih oblikah se išias bolečina običajno izboljša v 7-14 dneh, popolnoma pa izgine v 4-6 tednih. Trajanje išiasa je v veliki meri odvisno od primarnega vzroka išiasa.
- Pri težjih in kroničnih oblikah išiasa bolečina lahko vztraja več mesecev do anega leta.
Kako se diagnosticira išias?
Išias se diagnosticira s pomočjo anamneze, fizičnega pregleda, testov in slikovne diagnostike.
- Anamneza se osredotoča na vprašanja o začetku bolečine, njeni lokaciji, intenzivnosti in morebitnem širjenju po nogi.
- Fizični pregled se osredotoča na nevrološke simptome, mišično moč, reflekse in občutljivost kože na nogah.
- Med testi se uporabljajo Lasegue (Straight Leg Raise), Bragard ali test napetosti ishiadičnega živca.
Da se pridobi bolj jasna klinična slika se opravijo dodatne slikovne preiskave, kot so MRI, CT ali EMG, da se pridobi natančnejši vpogled v stanje hrbtenice. Te preiskave omogočajo natančno vizualizacijo hernije diska, spinalne stenoze ter morebitnih tumorjev, vnetij ali anatomskih nepravilnosti, ki pritiskajo na živčne korenine.
Kaj povzroči nastanek išiasa?
Po raziskavi “Clinical Diagnosis of Lumbar Radiculopathy: A Systematic Review of the Accuracy of Physical Examination” je v 85 % primerov vzrok za ishiadično bolečino hernija diska v ledvenem delu (L4–S1).
Ostali vzroki za išias so:
piriformis sindrom- spinalna stenoza – zožitev hrbteničnega kanala
- spondilolisteza – zdrs vretenca
- spondiloliza – degenerativna sprememba medvretenčne ploščice
- travmatske poškode
osteoartritisnosečnost (išias v nosečnosti)- tumor, cista ali droga tvorba, ki utesnjuje živec
- okužba – pogost je pri herpes zoster
sindrom conusa medullarisa in caude equine
Kateri dejavniki povečujejo tveganje za nastanek išiasa?
Dejavniki tveganja za nastanek išiasa so:
- Starost: povzroča naravno obrabo in degeneracijo hrbtenice in s tem tudi tveganje nastanek te poškodbe
- Izpostavljenost vibracijam in ponavljajoče dviganje bremen: dela, ki vključujejo dolgotrajno izpostavljenost vibracijam (npr.upravljalci strojev) in ponavljajoče dvigovanje bremen, predvsem ob upogibanju in rotacijah, prispevajo k degeneraciji medvretenčnih ploščic in posledično večjemu tveganju za išias
- Prekomerna telesna teža in telesna neaktivnost: prekomerna telesna teža predstavlja veliko obremenitev na hrbtenico, pomanjkanje gibanja pa vodi v šibkost mišic, ki sicer hrbtenici nudijo oporo in preprečujejo tveganje za poškodbe.
- Oslabljene mišice trupa: mišice hrbta in trebuha tvorijo jedro telesa, ki stabilizira hrbtenico. Slabo razvito jedro oslabi podporo hrbtenici in poveča možnost za razvoj simptoma.
- Sladkorna bolezen tipa 2: diabetična periferna nevropatija, ki se pogosto pojavi pri sladkorni bolezni, lahko prizadene ishiadični živec in s tem poveča tveganje bolečine.
- Kajenje (uporaba nikotina): nikotin zmanjšuje krvni pretok v tkivih, vključno z medvretenčnimi diski, kar lahko sproži kronične bolečine in poslabša simptome.
- Psihološki stres: stres povečuje mišično napetost in intenzivnost doživljanja bolečine, kar lahko potencialno vpliva na razvoj simptomov.
Nespecifični razlogi
- Izpostavljenost vibracijam in ponavljajoče dviganje bremen: dela, ki vključujejo dolgotrajno izpostavljenost vibracijam (npr.upravljalci strojev) in ponavljajoče dvigovanje bremen, predvsem ob upogibanju in rotacijah, prispevajo k degeneraciji medvretenčnih ploščic in posledično večjemu tveganju za išias
- Prekomerna telesna teža in telesna neaktivnost: prekomerna telesna teža predstavlja veliko obremenitev na hrbtenico, pomanjkanje gibanja pa vodi v šibkost mišic, ki sicer hrbtenici nudijo oporo in preprečujejo tveganje za poškodbe.
- Oslabljene mišice trupa: mišice hrbta in trebuha tvorijo jedro telesa, ki stabilizira hrbtenico. Slabo razvito jedro oslabi podporo hrbtenici in poveča možnost za razvoj simptoma.
- Sladkorna bolezen tipa 2: diabetična periferna nevropatija, ki se pogosto pojavi pri sladkorni bolezni, lahko prizadene ishiadični živec in s tem poveča tveganje bolečine.
- Kajenje (uporaba nikotina): nikotin zmanjšuje krvni pretok v tkivih, vključno z medvretenčnimi diski, kar lahko sproži kronične bolečine in poslabša simptome.
- Psihološki stres: stres povečuje mišično napetost in intenzivnost doživljanja bolečine, kar lahko potencialno vpliva na razvoj simptomov.
Nespecifični razlogi
Kateri so učinkoviti načini zdravljenja išiasa?
Fizioterapija in kineziološka vadba
Fizioterapija in kineziološka vadba omogočata dolgoročno odpravo išiasa. Fizioterapija se osredotoča na lajšanje simptomov, kot so bolečina in togost. Po končanem fizioterapevtskem delu se s kineziološkimi vajami postopoma gradi fizična pripravljenost, ki omogoča dolgotrajno ohranjanje zdravega stanja. Po raziskavi: “Physical therapy vs. early surgery for sciatica: a randomized controlled trial” se išias s fizioterapijo in kineziologijo uspešno pozdravi v 75-80% primerov.
Protibolečinska in protivnetna zdravila
Če se pojavi hujša bolečina, se za njeno lajšanje priporoča fizioterapija v kombinaciji s farmakološkim pristopom, kot so nesteroidni antirevmatiki (NSAID) ali epiduralne injekcije.
Samopomoč
Pri blažjih oblikah išiasa lahko pacienti sami umirijo bolečine z začasnim počitkom, razgibavanjem in protibolečinskimi zdravili. Ob pravočasnem okrepanju se bolečina praviloma umiri v 1-3 mesecih. Če pacient odlaša z zdravljenjem in kljub bolečini nadaljuje z napornimi dejavnostmi, lahko to povzroči kronično obliko išiasa in podaljša rehabilitacijo do enega leta.
Operacija
Operacija pri išiasu je potrebna le v dveh primerih: če simptomi ne izginejo po 3–6 mesecih konzervativnega zdravljenja ali če se pojavijo resnejše nevrološke motnje, kot so inkontinenca, padanje stopala ali simptomi na obeh nogah.
Posamezne oblike zdravljenja natančneje opisujemo spodaj.
Dolgoročno zdravljenje išiasa s fizioterapijo Meridian-Fit
Meridian-Fit išias in z njim povezane simptome, kot so bolečine v križu in nogi dolgoročno odpravljamo s fizioterapijo in kineziološko vadbo. Učinkovitost fizioterapevtskega prostopa dokazuje študija objavljena v Journal of phisiotherapy z imenom: “Low back pain and sciatica in over 16s: assessment and management NICE Guideline [NG59]“.
Vsebino in potek posameznega sklopa prilagajamo primarnemu vzroku išiasa, ki povzroča simptome. Po naših izkušnjah iz rehabilitacijske prakse se pri večini pacientov z išiasom bolečina umiri s pasivno fizioterapijo. Ta vključuje manualne terapije, kot so mobilizacije sklepov in miofascialno sproščanje, ter podporne terapije, kot so TECAR in elektroterapija. Za dolgoročno izboljšanje pa je ključna aktivna vadba, saj krepitev mišic trupa in medeničnega dna stabilizira hrbtenico in zmanjšuje pritisk na živčne korenine.
Spodaj navajamo okviren potek rehabilitacije po posameznih fazah, ter kako pripomorejo k popolnemu okrevanju.
Kako poteka fizioterapevtska rehabilitacija Meridian-Fit?
Posamezni fazi fizioterapevtske rehabilitacije sta podrobneje opisane spodaj
1. Faza: Fizioterapevtski pregled
2. Faza: Fizioterapija
2-3 tedne
3. Faza: Kineziološka vadba
3-8 tedne
1. Faza: Fizioterapevtski pregled
1. Faza: Diagnostični pregled
Rehabilitacija v kliniki Meridian-Fit se začne s fizioterapevtskim pregledom, kjer oblikujemo objektivno mnenje o vzrokih za išias in njegovem vplivu na telo pacienta.
Pregled vključuje anamnezo, fizični pregled in analizo obstoječe slikovne diagnostike.
V prvem delu fizioterapevt z usmerjenimi vprašanji pridobi informacije o začetku bolečine, njeni lokaciji, intenzivnosti in morebitnem širjenju po nogi. S tem prepoznamo značilen potek išijadične bolečine, ki se običajno začne v križu in poteka po zadnji strani noge do stopala.
Po anamnezi sledi fizični in nevrološki pregled, kjer ocenjujemo mišično moč, reflekse in občutljivost kože na nogah. Tako identificiramo morebitno prizadetost živčnih korenin, kar je značilno za išias, ki ga lahko povzročita hernija diska ali spinalna stenoza. Za izključitev drugih vzrokov, kot so sakroiliakalne disfunkcije ali piriformis sindrom, izvedemo palpacijo globokih struktur v predelu zadnjice in križa ter funkcionalne teste gibljivosti medenice. S tem razlikujemo išias od stanj z lokalnim mišično-sklepnim izvorom.
Izvajamo specifične ortopedske teste, kot so Lasegue (Straight Leg Raise), Bragard in test napetosti ishiadičnega živca. Ti testi sprožijo značilno bolečino in pomagajo potrditi, ali gre za iritacijo ishiadičnega živca.
V primeru nejasne klinične slike ali prisotnosti hujših nevroloških izpadov napotimo pacienta na slikovno diagnostiko, kot so MRI, CT ali EMG. S tem prepoznamo prizadetost živčnih korenin, ki je značilna za išias. Najpogostejši vzroki so hernija diska in spinalna stenoza.
2. Faza: Fizioterapija
2. Akutna faza: Umiritev akutnih simptomov s fizioterapije
V akutni fazi se osredotočamo na odpravljanje bolečine, vnetja, mišične zakrčenosti in težave s hojo, spanjem vstajanjem s pomočjo manualnih in podpornih terapij.
Med manualnimi tehnikami uporabljamo:
- mobilizacijo sklepov (nežno premikamo sklepe v ledvenem in medeničnem predelu, s čimer zmanjšamo pritisk na živčne korenine in tako ublažimo bolečino, povezano z išiasom)
- obravnava mehkih tkiv s terapevtsko masažo (s terapevtsko masažo sproščamo mišice v ledvenem delu, zadnjici in nogah. Na ta način zmanjšamo kompresijo na živec in pospešimo regeneracijo prizadetih tkiv.)
- trigger point terapija (s ciljnim pritiskom na boleče točke v mišicah sprostimo mišično napetost in zmanjšamo bolečino, ki seva vzdolž živca v križu in nogi.)
Med podpornimi tehnikami pa uporabljamo:
-
- TECAR terapijo – uporabljamo na ledvenem delu hrbtenice in zadnjici. S spodbujanjem globinskega segrevanja tkiv izboljšujemo krvni obtok, zmanjšujemo mišično napetost ter pospešujemo regeneracijo živčnega tkiva.
- Elektroterapijo TENS – elektrode namestimo vzdolž ledvene hrbtenice ali po poteku ishiadičnega živca po nogi. Z elektroterapijo blokiramo bolečinske signale v živčnem sistemu in hkrati spodbujamo izločanje endorfinov, kar lajša bolečine.
- Interferenčno terapijo – uporabljamo za zdravljenje ledvenega dela. Uporabljamo dva srednje frekvenčna električna toka, ki prodreta globlje v tkiva, kjer učinkovito zmanjšujeta bolečino, mišične krče ter izboljšujeta prekrvavitev v območju ishiadičnega živca.
- Terapevtski ultrazvok (UZ) – uporabljamo na ledvenem predelu ali zadnjici. Njegovi mikromasažni učinki in globinsko segrevanje zmanjšujeta vnetje, pospešujeta celično presnovo in obnavljanje prizadetih tkiv ob živcu.
- Lasersko terapijo – uporabljamo za spodbujanje mikrocirkulacije, zmanjševanje vnetja in bolečine, ter pospeševanje regeneracije živčnih in mehkih tkiv.
3. Faza: Kineziološka vadba
3. Faza: Kineziološka vadba
Kineziološki del rehabilitacije je usmerjen v pravilno postavitev sklepov, ustrezne gibalne vzorce (npr. pravilna hoja, sedenje) in telesno pripravljenost, ki omogoča dolgotrajno ohranjanje zdravega stanja.
Kineziološki pristop vključuje popravljanje telesne drže tako, da se teža prenese na pete, kar zmanjša pritisk na išiadični živec in ublaži bolečine.
Kineziološki del vključuje več sklopov vaj, ki so opisani spodaj.
- Stabilizacijske vaje in krepitev mišic stabilizatorjev – najprej se osredotočimo na vaje za stabilizacijo trupa, s čemer povečamo stabilnost hrbtenice, zmanjšamo pritisk na živec in s tem omilimo ali odpravimo simptome.
- Krepitev glutalnih mišic, kot so gluteus maximus in medius, izboljša položaj medenice in prispeva k stabilnosti hrbtenice.
- Raztezne vaje in vadba gibljivosti pacientom z išiasom omogočajo doseganje ustrezne drže, ki je ključna za optimalno porazdelitev sil in obremenitev na hrbtenico. Raztezne vaje sproščajo zakrčene mišice, kot je piriformis, ki pogosto povzročajo simptome išiasa.
- Mobilizacija živčevja je učinkovita tehnika, s pomočjo katere lajšamo bolečino, povečamo obseg gibljivosti ter prožnost živčnega sistema. Mobilizacija ishiadičnega živca zmanjšuje njegovo občutljivost in spodbudi celjenje, kar pomaga pri ublažitvi simptomov.
Kaj pričakovati od fizioterapije Meridian-Fit?
- Večina naših pacientov se po zaključeni rehabilitaciji vrne k športnih aktivnostim, kakršne so izvajali pred poškodbo
- Večina naših pacientov se po na ta način izognje operativnemu posegu.
- Umiritev ali popolano odorava bolečin, ter težav pri sedenju, predklanjanju, spanju in hoji.
- Razumevanje vašega zdravstvenega stanja , ter kako z njim normalno živeti (katere dejavnosti lahko počnete, katerim se morate izogibati, katere prilagoditve vpeljati v vsakdan).
- Izdelava personaliziranega sklopa vaj za samostojno izvajanje doma, ki omogoča dolgoročno odpronost na ponovitev poškodbe.
Kdaj lahko pričakujem umiritev simptomov?
Išias se najpogosteje začne s pekočo bolečino globoko v zadnjici in ob ustreznih prilagoditvah ter počitku ponavadi spontano izgine v 4-6 tednih.
Kdaj lahko pričakujem popolno okrevanje in vrnitev v šport?
Polno okrevanje išiasa je odvisno od vzroka za sprožanje simptomov. Generalno pacienti z išias simptomi popolno okrevajo v 8-12 tednih.
Kako si pomagati pri išiasu?
Pri začetnih oblikah išiasa lahko z ustreznimi prilagoditvami in pristopi sami bistveno pripomorete k zmanjšanju ali odpravi simptomov. Izboljšanje se po naših izkušnjah opazi v 1-2 tednih po začetku uvajanju prilagoditev. Nekaj najbolj efektivnih navajamo spodaj.
Uporabljajte tople ali hladne obkladke za umiritev simptomovPočivajte za čas akutnih simptomovBolečino in vnetje kontrolirajte z protibolečinskimi tabletiHodite na vsakodnevne sprehode po ravnemPrilagodite si delovno mestoUporabite pravilno tehniko dvigovanja bremenZavarujte ledvenih del hrbta pred vetrom in mrazom
Katere vaje so vaje za lajšanje bolečin pri išiasu?
Spodaj navajamo dve vaji, ki pomagati pri lajšanju bolečine pri išiasu. Pri izvajanju vaj sledite načelu nežnosti in stopnjevanja do rahle bolečine.
1. Vaja: Raztezanje ishiadičnega živca (nerve-floss)
Namen te vaje je nežno raztezanje ishiadičnega živca. Na začetku boste imeli občutek, kot da se živec zatika ali da je prekratek, vendar je to pri išiasu normalno. Vajo dozirajte do zmerne bolečine, sicer boste lahko povzročili dodatno razdraženje.
- Udobno se usedite na rob stabilnega stola. Hrbet naj bo raven, ramena sproščena, stopala plosko na tleh.
- Iztegnite eno nogo naprej, tako da je peta na tleh, prsti pa obrnjeni navzgor (to imenujemo dorzalna fleksija). Roke naj sproščeno počivajo na stegnih ali ob telesu.
- Poglejte navzdol (položaj 1) – počasi nagnite glavo naprej (brada naj potuje proti prsnemu košu). Nato dvignite glavo navzgor (pogled proti stropu), hkrati dvignite prste iztegnjene noge navzgor (dorzalna fleksija gležnja).
- Zamenjajte smer: Glavo ponovno nagnite navzdol (brada proti prsnemu košu) in hkrati sprostite stopalo (prsti se nežno usmerijo navzdol – plantarna fleksija)
Vajo ponovite 10-15x 2-3x na dan.
2. Vaja: Raztezanje mišice piriformis (glute stretch)
Ta vaja je namenjena predvsem pacientom, pri katerih je vzrok za išias v zategnjenosti mišice piriformis. Namen vaje je razbremeniti napeto mišico piriformis, ki pritisna na živec in tako zmanjšati simptome.
- Ulezite se na hrbet, tako da imate noge pokrčene pod kotom 90 stopinj.
- Gleženj boleče noge naslonite na kolena nasprotne noge, tako da z nogami tvorite obliko številke 4.
- Z obema rokama primite zadnji del stegna noge, ki je na tleh (neprekrižane noge) in ga nežno povlecite proti prsnemu košu. Čutili boste razteg v zadnjici prekrižane noge. Spodnji del hrbta naj bo med valo sproščeno na tleh.
- Razteg zadržite 30 sekund. Če čutite, da mišica popiušča ga lahklo malo intenzivirate, vendar prenehajte ob bolečini.
Položaj zadržite 20–30 sekund in ponovite 2–3 krat.
Kako preprečiti nastanek išiasa?
Raztegovanje in aktivacija mišic po dolgotrajnem sedenjuDviganje težjih predmetov iz pozicije pol-počepa (ne iz predklona)Prilagoditev sedečega položaja in višine enkrata pri sedečem delovnem mestu
Pogosta vprašanja o išiasu
Kakšna je razlika med išiasom, piriformisom in hernijo diska?
V praksi pacienti pogosto ne ločijo razlike med išiasom, piriformisom in hernijo diska. Glavne razlike smo navedli spodaj.
- Išias je SIMPTOM (ne bolezen) in izraz za bolečino, ki nastane zaradi draženja ishiadičnega živca. Vzrok za išias je v 90% hernija diska ali piriformis sindrom
- Hernija diska je najpogostejši vzrok za išias in ozačuje degeneracije diska, ki pritiska na živec in sproža ishiadično bolečino.
- Piriformis sindrom je pogost vzrok za išias, nastane pa zaradi zakrčenosti ali prenapetosti mišice piriformis, ki utesni ishiadični živec in povzroča bolečino.
Koliko časa traja išias (išijas)?
Trajne išiasa je odvisno od vzroka za nastanek simptomov.
Pri blažjih oblikah išiasa bolečina praviloma traja od nekaj tednov do 3 mesecev. Pri kroničnih oblikah pa bolečina lahko traja tudi do eniga leta ali več.
Zakaj se bolečina pri išiasu med ležanjem poslabša?
Pacienti z išiasom se ponoči pogosto zbujajo z kluvajočimi bolečinami v nogi, ker pri določenih spalnih položajih (ležanje na boku, trebuhu in hrbtu) pride do zožanja medvretenčnega prostora in dodatnega pritiskanja za živčne korenine ishiadičnega živca.
Kakšne so posledice pozne ali zamujene rehabilitacije?
Kljub temu, da po naši izkušnjah večina primerov išiasa ob ustreznih usmeritvah in počitku izzveni v 1-3 tednih, pa lahko ignoriranje simptomov in nadaljevanje z aktivnostmi povzroči razvoj kronične oblike išiasa in trajne poškodbe živca (dolgoročna odrevenelost, upad moči in odsotnost senzorike). Prav tako pozna rehabilitacija podaljša rehabilitacijo, saj dlje časa trajajoči “pritisk na živec” povzroči mikro poškodbe živčnih vlaken in motnje v delovanju centralnega živčnega sistema, ki zahtevajo dlje časa za njihovo obnovo.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje išiasa?
Operacija pri išiasu se izvede zgolj v hujših primerih, kadar se simptomi ne zmanjšajo po 3-6 mesečnem konzervativnem zdravljenju, v primeru hujših nevroloških motenj (inkontinenca, senzorične motnje stopala) in v primeru išiasa na obeh nogah. V ostalih primerih se išias primarno obnravnava konzervativno, saj je naše tele ob v ustreznih okoliščinah sposobno samo odpraviti razlog bolečine.
Izbira kirurškega posega je odvisna od vzroka za išias. Najpogostejši kirurški tehniki, ki se izvajata, sta dekompresija ter dekompresija s stabilizacijo.
Rezerviraj svoj termin.
Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko naročite na prost termin in storitev. Najprej izberite željeno storitev, nato pa izberite še datum in uro storitve, ter fizioterapevta. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.
Rezerviraj