Išias: simptomi, zdravljenje in vaje

KAJ MORATE VEDETI?

Išias (išijas) je izraz za skupek simptomov, ki se pojavijo ob utesnitvi šiadičnega živca (nervus ischiadicus)
Prepoznamo ga po pekoči bolečini, ki seva iz ledvenega dela hrbta v zadnjico in navzdol po nogi vse do stopala in prstov.
Išias generalno ni nevaren in ob ustreznih prilagoditvah, počitku, ter fizioterapiji ponavadi izgine v 1-3 tednih.
Počitek naj bo kratkotrajen, dokler trajajo akutni simptomi, saj predolgo ležanje lahko povzroči dodatno krčenje mišičnih struktur. Aktivnost je priporočljiva (predvsem hoja po ravnem, rahlo raztezanje in krepitev stabilizatorjev) vendar naj bo prilagojena in kontrolirana.
Konzervativno zdravljenje zagotavlja visoko učinkovitost (80 do 95 %).
Operacije je potrebna zgolj v redkih primerih, kadar se pojavlja mravljinčenje, odrevenelost, mišična oslabelost ali inkontinenca.

Kaj je išias?

Išias (išijas) je skupni izraz za lokalizirano bolečino v križu, ki tipično seva v zadnjico, za koleno, po zunanji strani meča vse do stopala in prstov na nogi. Bolečina je ostra in pekoča, pacienti jo pogosto opisujejo kot zategovanje, ki se občuti kot da je živec prekratek ali da se nekje zatika. Tipično je da se ponavlja na eni strani telesa (noge) in se poslabša se ob sedenju, sklanjanju stanju na mestu in spanju (ponoči). Pri težjih oblikah išias lahko spremljajo tudi nevrološki izpadi kot so mišična oslabelost, odsotnost refleksov, senzorične težave in disfunkcija mehurja ali črevesja.

Išias v 90 % primerov nastane kot posledica hernije diska ali piriformis sindroma, pri katerih pride do pritiskanja na išiadični živec, lahko pa se razvije tudi kot posledica travmatske poškodbe (prometne nesreče, padca ali športne poškodbe).

Kakšna je razlika med išiasom, piriformisom in hernijo diska?

V praksi pacienti pogosto ne ločijo razlike med išiasom, piriformisom in hernijo diska. Glavne razlike smo navedli spodaj.

Išias je SIMPTOM (ne bolezen) in izraz za bolečino, ki nastane zaradi draženja ishiadičnega živca. Vzrok za išias je v 90% hernija diska ali piriformis sindrom
Hernija diska je najpogostejši vzrok za išias in ozačuje degeneracije diska, ki pritiska na živec in sproža ishiadično bolečino.
Piriformis sindrom je pogost vzrok za išias, nastane pa zaradi zakrčenosti ali prenapetosti mišice piriformis, ki utesni ishiadični živec in povzroča bolečino.

Kaj je ishiadični živec?

IIshiadični živec je najdaljši in najdebelejši živec v telesu, s premerom 2 cm. Izvira iz ledveno-križničnega pleteža (lumbosakralnega pleksusa), kjer izstopi pod mišico piriformis in se spušča po zadnji strani stegna vse do stopala.

Ishiadični živec ima senzorična in motorična vlakna – to pomeni, da iz nog prenaša pomembne signale o zaznavanju iz kože, signale za zaznavanje bolečine, v mišice pa se iz možganov preko živca pošiljajo ukazi za gibanje nog.

Senzorična vlakna se nahajajo na površini živca, motorična vlakna pa bolj globoko. Zato lahko ob bolečini, mravljinčenju in otrplosti sumimo na lažjo utesnitev živca, pri mišični atrofiji, težavami z hojo (šibek upogib kolena, dvig stopala in prstov) in inkontinenco pa na hujšo obliko okleščenja živca.

Kako vem da imam išias? Tipični simptomi in znaki

Najpogostejši simptomi išiasa so pekoča bolečina v hrbtu, ki lahko seva v zadnjico in nogo, mravljinčenje, odrevenelost in zakrčenost ledvenega dela; v hujših primerih pa ga spremlajajo tudi motnje nadzora mehurja in črevesja. Išias najpogosteje povzroča simptome v eni nogi, v redkih primerih pa se simptomi pojavijo tudi obojestransko. Spodaj so opisani simptomi išiasa glede na intenzivnost utesnitve.

ENOSTRANKA BOLEČINA LOKALIZIRANA V HRBTU, KI SE ŠIRI V ZADNJICO

Pacienti opisujejo globoko ali pekočo bolečino, ki se najprej pojavi v ledvenem delu hrbta in je bičajno močnejša v nogi kot v hrbtu. Pogosto navajajo tudi občutek “zategovanja”, kot da je živec “prekratek”, predvsem kadar stopalo povlečejo navzgor. Bolečina običajno traja 1-3 tedne in po počitku in prilagoditvah izgine (velja predvsem za blažje utesnitve). Srečujemo se tudi s primeri ko bolečina hitro izgine, pa se potem ponovno pojavi, vse pa je odvisno od primarnega vzroka išiasa. Tipično za išias bolečino je da se poslabša pri kašljanju, sedenju in sklanjanju, med spanjem pa povzroča krče in trzanje (kakazuje na draženje živčnih signalov), izboljša pa se pri hoji in nežnem raztezanju ishiadičnega živca (nerve-floss-u).

MRAVLINČENJE IN ODREVENELOST NOGE IN STOPALA

Mravljinčenje in odrevenelost sta znaka zmernega draženja živca in ga pacienti opišejo kot občutek zbadanja in žgečkanja (mravljinčenje) ali občutek zmanjšanega zaznavanja (otrplost) oziroma občutek, kot da noga »zaspi«. Pogosto jih sproža sedenje s prekrižanimi nogami ali dolgotrajno stanje na istem mestu.

OBČUTEK MIŠIČNE ŠIBKOSTI V NOGI IN STOPALU

Mišična šibkost nakazuje na hujše stiskanja živčne korenine. Pacienti mišično šibkost opisujejo z občutkom »težkih nog«, kar jim lahko povzroča težave s hojo, zaradi česar šepajo.

ZAKRČENOST IN OMEJENA GIBLJIVOST LEDVENEGA DELA

Omejena gibljivost v ledvenem delu hrbta in spodnjem delu okončin nakazuje na zmerno utesnitev živca. Nastane kot posledica močne bolečine, mišične šibkosti in odrevenelosti, zaradi katerih se pacienti določenih gibov izogibajo (npr. stopanje na nogo, zaradi česar šepajo, upogib trupa, zaklon in sklanjanje), kar lahko dolgoročno vodi v skrajšane in zakrčene mišice. Pacienti nam pogosto poročajo da imajo težave pri vezanju vezalk, predklonu trupa pri izpiranju zob in oblačenju spodnjih hlač

Kaj je vzrok za išias simptome?

Išias je simptom in izraz za bolečino, ne opredeljuje pa vzroka za nastanek težav. Išiadična bolečina nastane kot posledica draženja ali utesnitve ishiadičnega živca, na katerega lahko pritisnejo različne strukture vzdolž njegove poti po telesu. Ko taka struktura pritisne na živec, pacienti občutijo bolečino v križu ali na drugem mestu po poteku živca (pod ritnico, na zunanji strani stegna, za kolenom, v stopalu ali prstih nogi), ki jo označujemo z izrazom išias.

Vzroke za isiadično bolečino glede na mesto njihovo mesto nastanka delimo na tiste, ki izvirajo iz ledvene hrbtenice in tiste, ki izvirajo iz nivoja mišice piriformis. Oboji so navedeni in opisani spodaj.

1. Vzroki za išias simptome na nivoju hrbtenice

hernija diska v ledvenem predelu je vzrok kar v 90% primerov
spinalna stenoza ali zožitev hrbteničnega kanala

spondilolisteza ali drs vretence
spondiloliza ali degenerativne spremembe medvretenčne ploščice
travmatske poškode pri katerih pride do udarca ali močne obremenitve na hrbtenico
nosečnost zaradi povečanja telesne teže, povečanja maternice ali hormonskega neravnovesja
okužba (npr. herpes zoster)
pooperativni zapleti

Preberi

2. Vzroki za išias simptome na nivoju piriformis

Vzrok za nastanek simtpomov išiasa v glutalnem predelu (pod ritnico) je utesnitve ishiadičnega živca zaradi vnetja ali prekomerne napetosti mišice piriformis – to je mišica skozi katero poteka ishiadični živec. Njena razdraženost ali vnetje vklešči živec in povzroči bolečino, podobno išiasu.

Za razliko od ostalih vzrokov išiasa, ki izvirajo in se tudi simptomatsko odražajo v hrbtenici, je bolečina pri piriformis sindromu lokalizirana v predelu zadnjice in kolka in se širi po zadnji strani noge vse do stopala in prstov. Simptomi se pogosto poslabšajo ob dolgotrajnem sedenju, vožnji avtomobila in telesnih aktivnostih, kot sta tek in skakanje.

Preberi

Kateri so dejavniki tveganja za nastanek išiasa?

Dejavniki tveganja za nastanek išiasa so najpogosteje izvirajo iz nezdravega življenjskega sloga. Pri tem naj omenimo da ti sami po sebi ne morejo povzročiti išiasa, ustvarjajo pa ugodnejše razmere za njegov razvoj. Dejavniki tveganja za nastanek išiasa so navedeni spodaj.

Sedentarnost: dolgotrajno sedenje skozi čas oslabi mišice, ki so ključne za ohranjanje zdrave drže in s tem manjše obremenitve na hrbtenico.

Izpostavljenost vibracijam in ponavljajoče dviganje bremen: dela, ki vključujejo dolgotrajno izpostavljenost vibracijam (npr.upravljalci strojev) in ponavljajoče dvigovanje bremen, predvsem ob upogibanju in rotacijah, prispevajo k degeneraciji medvretenčnih ploščic in posledično večjemu tveganju za išias.
Psihološki stres: stres povečuje mišično napetost in intenzivnost doživljanja bolečine, kar lahko potencialno vpliva na razvoj išiasa.
Prekomerna telesna teža in telesna neaktivnost: prekomerna telesna teža predstavlja veliko obremenitev na hrbtenico, pomanjkanje gibanja pa vodi v šibkost mišic, ki sicer hrbtenici nudijo oporo in preprečujejo tveganje za poškodbe.
Starost: povzroča naravno obrabo in degeneracijo hrbtenice in s tem tudi tveganje nastanek te poškodbe.

Preberi

Kako poteka zdravljenje išiasa?

Večino primerov išiasa se lahko uspešno odpravi s konzervativnim zdravljenjem (neoperativno), saj je naše telo ob počitku, usmerjeni vadbi in prilagoditvah sposobno samo umiriti simptome in odpraviti vzroke za nastanek išiasa. Operacija pri išiasu se izvede zgolj v hujših primerih, kadar se simptomi ne zmanjšajo po 3-6 mesečnem konzervativnem zdravljenju, v primeru hujših nevroloških motenj (inkontinenca, senzorične motnje stopala) in v primeru išiasa na obeh nogah.

Pri večini pacientov opažamo izboljšanje simptomov v obdobju 1-3 tednov po pojavu težave. Prognoza pri konzervativnem zdravljenju je zelo visoka, saj se 80 do 90 % posameznikov po konzervativnem zdravljenju vrne na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.

Fizioterapevtsko in kineziološko zdravljenje Meridian-Fit

V centru Meridian-Fit išias zdravimo s pomočjo specialnega fizioterapevtskega programa, ki smo ga razvili na podlagi dolgoletnih izkušenj iz rehabilitacijske prakse in dognanj stroke. Program je sestavljen iz dveh delov: pasivne fizioterapije in individualizirane kineziološke vadbe.

Takšna oblika fizioterapevtske rehabilitacije, se je izkazala za dolgoročno najbolj uspešno, saj učinkovito zmanjša akutne bolečine ter z edukacijo in vadbo telo pacienta funkcionalno pripravi na vsakdanje obremenitve, kot so dvigovanje predmetov, dolgotrajno sedenje za računalnikom in stanje na mestu, ki najpogosteje sprožajo simptome.

Posamezni fazi fizioterapevtske rehabilitacije sta podrobneje opisane spodaj

1. Faza: Umiritev simptomov

2-3 tedne

2. Faza: Kineziološka vadba

3-8 tedne

1. Faza: Umiritev akutnih simptomov z pasivnimi fizioterapevtskimi tehnikami

Akutne simptome išiasa, kot so bolečina, vnetje, mišična zakrčenost in omejenost gibanja odpravimo z manualnimi ter podpornimi instrumentalnih tehnikami.

Med manualnimi tehnikami izvajamo predvsem mobilizacijo sklepov in obravnavo mehkih tkiv s terapevtsko masažo in trigger point terapijo. Te omogočajo lajšanje bolečine, izboljšanje gibljivosti in sprostitev napetih mišic.
Med instrumentalnimi tehnikami pa uporabljamo toplotno terapijo (topli obkladki, TECAR terapija), elektroterapijo (TENS, interferenčna terapija), terapevtski ultrazvok (UZ) in lasersko terapijo. S temi tehnikami zmanjšamo vnetje, spodbujamo celjenje in lajšamo bolečine.

2. Faza: Individualizirana vadba za vzpostavitev pravilnih gibalnih vzrorcev

Kineziološki del rehabilitacije je usmerjen v vzpostavitev pravilne postavitve sklepov, pravilnih gibalnih vzorcev in dobre telesne pripravljenosti, ki bo zagotavljala dolgoročno vzdrževanje zdravega stanja. To nam omogoča razbremeniti poškodovan del hrbtenice in posledično ishiadični živec in tako zmanjšati simptome.

Kineziološki del vključuje tri sklope vaj, ki so podrobneje so opisane spodaj.

Stabilizacijske vaje in krepitev mišic stabilizatorjev – najprej se osredotočimo na vaje za stabilizacijo trupa, s čemer povečamo stabilnost hrbtenice, zmanjšamo pritisk na živec in s tem omilimo ali odpravimo simptome.
Raztezne vaje in vadba gibljivosti pacientom z išiasom omogočajo doseganje ustrezne drže, ki je ključna za optimalno porazdelitev sil in obremenitev na hrbtenico. Poleg tega z razteznimi vajami sproščamo zakrčene mišice, ki lahko dodatno prispevajo k pojavu simptomov išiasa predvsem kadar je glavni vzrok z zakrčenosti mišice piriformis.
Mobilizacija živčevja je učinkovita tehnika, s pomočjo katere lajšamo bolečino, povečamo obseg gibljivosti ter prožnost živčnega sistema. Mobilizacija ishiadičnega živca zmanjšuje njegovo občutljivost in spodbudi celjenje, kar pomaga pri ublažitvi simptomov.

KAKO DOLGO TRAJA IŠIAS?

Išias se najpogosteje začne s pekočo bolečino globoko v zadnjici in ob ustreznih prilagoditvah ter počitku ponavadi spontano izgine v 4-6 tednih. Odvisno od vzroka išias lahko traja tudi dlje in povzroči kronično bolečino. Po naših izkušnjah se trajanje občasnega išiasa lahko skrajša na 1-3 tedne s pomočjo ustreznega doziranja počitka, prilagoditvijo gibov, uporabo farmakoloških zdravil in fizioterapijo.

KDAJ LAHKO PRIČAKUJEM POPOLNO OKREVANJE?

Polno okrevanje išiasa je odvisno od vzroka za sprožanje simptomov. Generalno pacienti z išias simptomi popolno okrevanje dosežejo v 8-12 tednih.

KDAJ MORAM OBISKATI ZDRAVNIKA?

Zdravnika je potrebno nujno obiskati v primeru motenj z nadzorom mehurja ali črevesja, visoki telesni temperaturi (znak močnega vnetja), če se simptomi pojavijo na obeh nogah, ob izgubi moči in padanju stopala, če se išiadična bolečina pojavi po prometni nesreči ali padcu, ter v primeru atrofije in izgube telesne mase ona obeh nogah.

KDAJ JE POTREBNO OPERATIVNO ZDRAVLJENJE?

Operacija pri išiasu se izvede zgolj v hujših primerih, kadar se simptomi ne zmanjšajo po 3-6 mesečnem konzervativnem zdravljenju, v primeru hujših nevroloških motenj (inkontinenca, senzorične motnje stopala) in v primeru išiasa na obeh nogah. V ostalih primerih se išias primarno obnravnava konzervativno, saj je naše tele ob v ustreznih okoliščinah sposobno samo odpraviti razlog bolečine. Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 2 do 18 mesecev, odvisno od vrste operativnega posega, ciljev posameznika in velikosti utesnitve. 80 – 99 % posameznikov se po operativnem zdravljenju išiasa vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo. Izbira kirurškega posega je odvisna od vzroka za išias. Najpogostejši kirurški tehniki, ki se izvajata, sta dekompresija ter dekompresija s stabilizacijo.

KAKO SI LAHKO POMAGATE SAMI?

Pri začetnih oblikah išiasa lahko z ustreznimi prilagoditvami in pristopi sami bistveno pripomorete k zmanjšanju ali odpravi simptomov. Izboljšanje se po naših izkušnjah opazi v 1-2 tednih po začetku uvajanju prilagoditev. Nekaj najbolj efektivnih navajamo spodaj.

Uporabljajte tople ali hladne obkladke za umiritev simptomov – zadostuje že mokra brisača ali v brisačo zavita hladilna blazinica, ki jo namestite na mesto bolečine za 10min 2-3x na dan.

Počivajte za čas akutnih simptomov –ko se ti umirijo začnite z hojo in nežnim raztezanjem. Predolgo ležanje v postelji ali kavču dopdatno zakrči mišice in poveča bolečino!

Bolečino in vnetje kontrolirajte z protibolečinskimi tableti – ti pomagajo pri umiritvi akutnih simptomov, vendar pa ne odpravijo vzroka za nastanek bolečine.

Hodite na vsakodnevne sprehode po ravnem – hoja po ravnem pozitivno vpliva na simptome, hkrati pa prepreči zakrčenje mišic.

Prilagodite si delovno mesto – pri sedečih poklicih razmislite o uporabi dvižne mize, ki omogoča kombiniranje sedečega in stoječega izvajanja dela.

Uporabite pravilno tehniko dvigovanja bremen – pri dviganju težjih predmetov se ne sklanjajte in raje počepnite ter aktivirajte mišice trupa, da se izognete prekomerni obremenitvi hrbtenice.

Zavarujte ledvenih del hrbta pred vetrom in mrazom – zaščitite si ledveni del hrbta s pomočjo termalnih ovojev oz opornic, nošenjem spodnje majice in izogibanju prepiha. Poskrbite tudi da hitro zamenjate preznojeno majico in da ledveni del ostane suh in zaščiten.

Katere vaje so priporočljive za išias?

Spodnji vaji naslavljajo tipične simptome išiasa. Pri izvajanju sledite načelu stopnjevanja intenzivnosti do bolečine in nežnosti. nežnega

1. Vaja: Raztezanje ishiadičnega živca (nerve-floss)

Namen te vaje je nežno raztezanje ishiadičnega živca. Na začetku boste imeli občutek, kot da se živec zatika ali da je prekratek, vendar je to pri išiasu normalno. Vajo dozirajte do zmerne bolečine, sicer boste lahko povzročili dodatno razdraženje.

Udobno se usedite na rob stabilnega stola. Hrbet naj bo raven, ramena sproščena, stopala plosko na tleh.
Iztegnite eno nogo naprej, tako da je peta na tleh, prsti pa obrnjeni navzgor (to imenujemo dorzalna fleksija). Roke naj sproščeno počivajo na stegnih ali ob telesu.
Poglejte navzdol (položaj 1) – počasi nagnite glavo naprej (brada naj potuje proti prsnemu košu). Nato dvignite glavo navzgor (pogled proti stropu), hkrati dvignite prste iztegnjene noge navzgor (dorzalna fleksija gležnja).
Zamenjajte smer: Glavo ponovno nagnite navzdol (brada proti prsnemu košu) in hkrati sprostite stopalo (prsti se nežno usmerijo navzdol – plantarna fleksija)

Vajo ponovite 10-15x 2-3x na dan.

2. Vaja: Raztezanje mišice piriformis (glute stretch)

Ta vaja je namenjena predvsem pacientom, pri katerih je vzrok za išias v zategnjenosti mišice piriformis. Namen vaje je razbremeniti napeto mišico piriformis, ki pritisna na živec in tako zmanjšati simptome.

Ulezite se na hrbet, tako da imate noge pokrčene pod kotom 90 stopinj.
Gleženj boleče noge naslonite na kolena nasprotne noge, tako da z nogami tvorite obliko številke 4.
Z obema rokama primite zadnji del stegna noge, ki je na tleh (neprekrižane noge) in ga nežno povlecite proti prsnemu košu. Čutili boste razteg v zadnjici prekrižane noge. Spodnji del hrbta naj bo med valo sproščeno na tleh.
Razteg zadržite 30 sekund. Če čutite, da mišica popiušča ga lahklo malo intenzivirate, vendar prenehajte ob bolečini.

Položaj zadržite 20–30 sekund in ponovite 2–3 krat.

Rezerviraj svoj termin.

Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko naročite na prost termin in storitev. Najprej izberite željeno storitev, nato pa izberite še datum in uro storitve, ter fizioterapevta. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.

Rezerviraj