Išias: simptomi, zdravljenje in vaje

Kaj je išias?

Išias (išijas) je bolečinsko stanje, ki ga povzroča utesnitev išiadičnega/ishiadičnega živca (nervus ischiadicus). Prepoznamo ga po pekoči bolečini, ki seva iz ledvenega dela hrbta v zadnjico in navzdol po nogi vse do stopala in prstov. Pri večji stopnji utesnjenosti živca ga lahko spremljajo tudi nevrološki izpadi kot so mišična oslabelost, odsotnost refleksov, senzorične težave in disfunkcija mehurja ali črevesja. Išias v 90 % primerov nastane kot posledica hernije diska, ki pritiska na živčno korenino, lahko pa se razvije tudi kot posledica travmatske poškodbe (prometne nesreče, padca ali športne poškodbe).

Kateri so simptomi in znaki išiasa?

Najpogostejši simptom išiasa je bolečina. Mravljinčenje, odrevenelost in omejena gibljivost se pojavijo ob večjem draženju išiadičnega živca. Mišična šibkost ter motnje nadzora mehurja in črevesja so znaki hude utesnitve živčne korenine in pogosto zahtevajo kirurško zdravljenje. Išias najpogosteje povzroča simptome v eni nogi, v redkih primerih pa se simptomi pojavijo tudi obojestransko.

Kako dolgo traja?

Simptomi pri išiasu so lahko konstantni ali občasni in trajajo od enega do treh tednov.

Konstantni in vztrajajoči simptomi so značilni za kronični išias, ki je posledica degenerativnih sprememb hrbtenice (npr. hernija diska, spinalna stenoza), zaradi katerih je utesnitev trajna. Pacienti s kroničnim išiasom običajno opisujejo občutek zakrčenosti ledvene hrbtenice.

Občasni simptomi se pojavijo pri draženju živca zaradi dolgotrajno zadrževanih ali neustreznih položajev, pri katerih pride do utesnitve živca (npr. dolgotrajno sedenje ali sedenje s prekrižanimi nogami, neustrezen položaj med spanjem …). Ti simptomi najpogosteje obsegajo ostro ali pekočo bolečino, ki seva iz ledvene hrbtenice v nogo.

Kako pride do nastanka išiasa?

Do nastanka išiasa pride zaradi draženja ali utesnitve ishiadičnega živca, na katerega pritisnejo različne strukture vzdolž njegove poti po telesu. Za lažje razumevanje mehanizma nastanka išiasa spodaj podajamo osnovno anatomijo hrbtenice in funkcijo ishiadičnega živca.

Kaj je ishiadični živec?

Ishiadični živec je najdaljši in najdebelejši živec v telesu, s premerom 2 cm. Izvira iz ledveno-križničnega pleteža (lumbosakralnega pleksusa), kjer izstopi pod mišico piriformis in se spušča po zadnji strani stegna vse do stopala.

Ishiadični živec ima senzorična in motorična vlakna – to pomeni, da iz nog prenaša pomembne signale o občutkih iz kože, v mišice pa se iz možganov preko živca pošiljajo ukazi za gibanje nog.Senzorična vlakna se nahajajo na površini živca, motorična vlakna pa bolj globoko. Posledično se ob blažji utesnitvi živca najprej pojavijo bolečina, mravljinčenje in otrplost. Pri večjem ukleščenju pa bodo prizadeta tudi motorična vlakna, zato bodo ukazi za moč in gibanje noge moteni – to se pri pacientih kaže s šibkostjomišicnog in težavami s hojo (šibek upogib kolena, dvig stopala in prstov).

Kako nastane išias?

Do nastanka išiasa (ishiadične bolečine) pride, kadar anatomske strukture (mišice ali strukture v hrbtenici) vzdolž njegove poti dražijo, pritiskajo ali ukleščijo ishiadični živec. Do tega lahko pride na različnih mestih – najpogosteje se živec utesni tik ob njegovem izvoru v ledvenem delu hrbtenice, takoj za tem pa mu po pogostosti sledi utesnitev skozi mišico piriformis (piriformis sindrom).

Kateri so vzroki za nastanek išiasa na nivoju hrbtenice?

Najpogostejši vzrok za išias na nivoju hrbtenice je hernija diska v ledvenem predelu. Drugi vzroki vključujejo spinalno stenozo (zožitev hrbteničnega kanala), spondilolistezo (zdrs vretenca) in degenerativne spremembe medvretenčne ploščice.

Ne glede na vzrok se išias kaže z zgoraj omenjenimi simptomi, njihova intenzivnost pa je odvisna od stopnje stiskanja živca – vse od blagega draženja (npr. piriformis sindrom, protruzija diska in degenerativne spremembe hrbtenice, ki ne povzročajo hujše utesnitve) do močnejšega pritiska (npr. hernija diska, spinalna stenoza) oziroma njegove ukleščenosti.

Blažje draženje živca pogosto povzroči le neprijetno bolečino, večji pritisk na živec pa poleg bolečine povzroči še mravljinčenje in odrevenelost. V najhujšem primeru (npr. utesnitev živčne korenine zaradi hernije diska ali spinalne stenoze) pa se pojavijo tudi mišična šibkost in disfunkcija mehurja in črevesja.

Kateri so vzroki za nastanek išiasa na nivoju piriformisa (piriformis sindrom) ?

Vzroki za nastanek išiasa na nivoju piriformisa (piriformis sindrom) so utesnitve živca zaradi vnetja ali prekomerne napetosti mišice piriformis – to je mišica (napiši katera mišica..npr kolčni stabilizator, ki ga najdemo za gluteus maximus), mimo katere poteka ishiadični živec. Njena razdraženost ali vnetje posledično vpliva tudi na živec, saj ga vneta ali zakrčena mišica utesni, s tem pa povzroči bolečino, podobno išiasu.

Za razliko od ostalih vzrokov išiasa, ki izvirajo in se tudi simptomatsko odražajo v hrbtenici, je bolečina pri piriformis sindromu lokalizirana v predelu zadnjice in kolka in se širi po zadnji strani noge vse do stopala in prstov. Simptomi se pogosto poslabšajo ob dolgotrajnem sedenju, vožnji avtomobila in telesnih aktivnostih, kot sta tek in skakanje.

Poleg naštetih vzrokov lahko išias nastane zaradi močnih udarcev ali padcev, ob prometnih nesrečah in športnih poškodbah ter kot posledica okužb (npr. herpes zoster), ginekoloških težav, pooperativnih zapletov, pogosto pa se pojavi tudi med nosečnostjo.

Kateri so dejavniki tveganja za nastanek išiasa?

Dejavniki tveganja niso direktni vzrok za nastanek išiasa, temveč zgolj prispevajo k nastanku te poškodbe. Dejavniki tveganja za nastanek išiasa so najpogosteje povezani z neustreznim življenjskim slogom:

• Sedentarnost: dolgotrajno sedenje ali zavzemanje stoječega položaja so povezani z večjim tveganjem za razvoj išiasa. Dolgotrajno mirovanje skozi čas oslabi mišice, ki so ključne za ohranjanje zdrave drže in s tem manjše obremenitve na hrbtenico.
• Izpostavljenost vibracijam in ponavljajoče dviganje bremen: dela, ki vključujejo dolgotrajno izpostavljenost vibracijam (npr. vozniki tovornjakov in težkih vozil, upravljalci strojev) in ponavljajoče dvigovanje bremen, predvsem ob upogibanju in rotacijah, prispevajo k degeneraciji medvretenčnih ploščic in posledično večjemu tveganju za išias.
• Psihološki stres: stres povečuje mišično napetost in intenzivnost doživljanja bolečine, kar lahko potencialno vpliva na razvoj išiasa.
• Prekomerna telesna teža in telesna neaktivnost: prekomerna telesna teža predstavlja veliko obremenitev na hrbtenico, pomanjkanje gibanja pa vodi v šibkost mišic, ki sicer hrbtenici nudijo oporo in preprečujejo tveganje za poškodbe.
• Starost: tveganje za razvoj išiasa se zaradi naravne obrabe in degeneracije hrbtenice z leti povečuje, pri čemer je največje tveganje med 45. in 65. letom starosti.

Kako zdravimo išias v centru Meridian-Fit?

V centru Meridian-Fit išias zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko), saj je naše telo ob ustreznih prilagoditvah sposobno samo absorbirati del izbočenega diska, ki je v 90 % vzrok za išias. Pri večini pacientov opažamo izboljšanje simptomov v obdobju 4 do 6 tednov po pojavu težave. 

Dobre rezultate pri konzervativnem zdravljenju išiasa dosegamo predvsem z aktivno rehabilitacijo, ki vključuje kombinacijo različnih vrst vadbe.

80 do 90 % posameznikov se po konzervativnem zdravljenju vrne na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.

Kako poteka fizioterapevtsko in kineziološko zdravljenje?

Fizioterapevtsko in kineziološko zdravljenje išiasa poteka v treh fazah: akutna, subakutna in pozna faza. V akutni zaradi visoke razdražljivosti uporabljamo nežne in nezahtevne vaje, ter se poslužujemo predvsem pasivnih tehnik (instrumentalna in manualna terapija). Z njihovo pomočjo lajšamo bolečine in simptome, ter tako pacientom omogočimo lažje izvajanje gibalnoterapevtskih vsebin. Te pridejo v ospredje, ko se simptomi umirijo, saj zahtevajo večje sodelovanje pacienta.

Trajanje in dejavnosti po posameznih fazah so opisane spodaj.

Kakšne so posledice zamujene ali pozne rehabilitacije?

Zamujena ali pozna rehabilitacija išiasa lahko poveča tveganje za ponavljajoči išias. Če se pritisk na ishiadični živec ne razbremeni, lahko nezdravljena kompresija ishiadičnega živca povzroči zaplete, kot so hujša bolečina, izguba mišične moči v prizadeti nogi ali celo trajna poškodba živca z mišično oslabelostjo (padec stopala). V najhujših primerih lahko nezdravljeni išias povzroči sindrom Kavde ekvine (disfunkcija mehurja in črevesja) in trajno invalidnost, vključno s težavami hoje, paralizo spodnjega dela telesa in spolno disfunkcijo.

Kljub temu, da po naši izkušnjah večina primerov išiasa izzveni v manj kot štirih do šestih tednih, lahko pacienti s hujšimi simptomi ali v primeru nevroloških izpadov, okrevajo zelo dolgo (tudi preko enega leta).

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje išiasa in koliko časa traja rehabilitacija?

Operativno zdravljenje išiasa je potrebno, če simptomi po 3 do 6 mesecih konzervativnega zdravljenja vztrajajo in omejujejo vsakodnevne aktivnosti. Operacija je indicirana tudi v primeru hujših nevroloških izpadov (disfunkcija mehurja in črevesja), obojestranskega išiasa ali ob prisotnosti tumorjev.

Išias ni diagnoza, temveč skupek simptomov, značilnih za utesnitev ishiadičnega živca kot posledica različnih vzrokov v hrbtenici. Diagnozo potrdi specialist nevrolog ali ortoped na podlagi kliničnega pregleda in slikovnih preiskav. Indikacije za operativno zdravljenje išiasa so redke, saj se stanje v večini primerov spontano izboljša po 4 do 6 tednih.

Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 2 do 18 mesecev, odvisno od vrste operativnega posega, ciljev posameznika in velikosti utesnitve. 80 – 99 % posameznikov se po operativnem zdravljenju išiasa vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.

Izbira kirurškega posega je odvisna od vzroka za išias. Najpogostejši kirurški tehniki, ki se izvajata, sta dekompresija ter dekompresija s stabilizacijo.

Dekompresija je poseg, pri katerem kirurg odstrani strukture, ki utesnjujejo živčne korenine ali hrbtenjačo. Dekompresija lahko vključuje postopke, kot sta laminektomija ali diskektomija:

• Laminektomija je poseg, pri katerem kirurg odstrani del vretenca (lamina) z namenom povečanja prostora v hrbteničnem kanalu in posledično zmanjšanja pritiska na živčno korenino, ki ga povzroča hernija.
• Diskektomija je poseg, pri katerem kirurg odstrani del medvretenčnega diska, ki pritiska na živčno korenino ali hrbtenjačo.

Dekompresija s stabilizacijo je najpogosteje uporabljena metoda za zdravljenje išiasa, ki jo povzroča spondilolisteza. Kirurg s postopkom dekompresije odstrani strukture, ki utrsnjujejo korenine ali hrbtenjačo, nato pa s pomočjo kovinskih vijakov in palic trajno poveže dve ali več sosednjih vretenc – s tem zagotovi stabilnost hrbtenice in prepreči nadaljnje premike vretenc.

Katere so prednosti in slabosti operativne obravnave išiasa v primerjavi s fizioterapevtsko?

Operativna in fizioterapevtska obravnava išiasa prinašata dolgoročno izboljšanje, vendar se med seboj razlikujeta v učinkih, trajanju rehabilitacije in tveganjih, ki jih prinašata.

	Fizioterapevtsko zdravljenje	Operativno zdravljenje
Način zdravljenja	Neinvazivno zdravljenje	Invazivno zdravljenje
Čas okrevanja	6 tednov do 3 mesecev, odvisno od stopnje resnosti stanja	Hitro začetno olajšanje, vendar lahko okrevanje traja od nekaj tednov do nekaj mesecev
Zapleti in tveganja	Redki zapleti, saj ni invazivnih posegov v telo. Po posamezni terapiji se lahko pojavi občutljivost, ki izzveni po 24 – 48 urah	Lahko pride do kirurških zapletov (npr.: okužba, poškodba živcev) in brazgotinjenja

Kako poteka postoperativna rehabilitacija v Meridian-Fit?

Postoperativno rehabilitacijo izvajamo s kombinacijo različnih metod in tehnik (instrumentalna in manualna terapija ter gibalnoterapevtski program). Fizioterapija z intenzivnim vadbenim programom, ki se začne vsaj 4 do 6 tednov po operaciji dokazano izboljša funkcijo in omogoča hitrejšo vrnitev na delovno mesto.

Cilji postoperativne rehabilitacije so lajšanje postoperativne bolečine, spodbujanje celjenja, preprečevanje mišične atrofije in povrnitev pacienta v stadij funkcionalne aktivnosti, kakršna je bila ta pred poškodbo.

Postoperativna rehabilitacija lahko traja od 4 tednov do 1 leta, odvisno od vrste operativnega posega, velikosti poškodbe in ciljev pacienta. Uspešnost operativnega zdravljenja išiasa po operaciji medvretenčne ploščice v ledveni hrbtenici je med 60 do 90 %.

Postoperativna rehabilitacija po operaciji medvretenčne ploščice pri nas poteka v treh fazah: zgodnja, vmesna in pozna faza.

Katere so alternativne možnosti zdravljenja išiasa in kakšna je njihova učinkovitost?

Alternativne možnosti zdravljenja išiasa so akupunktura, manipulacija hrbtenice, masaža in farmakološko zdravljenje.

• Akupunktura je alternativna metoda zdravljenja, ki z uporabo tankih iglic preko specifičnih točk telesa dokazano lajša mišičnoskeletne težave, ki izvirajo iz mehkih tkiv. Številne raziskave zaradi njene učinkovitosti in varnosti priporočajo uporabo akupunkture tudi pri zdravljenju išiasa.
• Manipulacija hrbtenice (kiropraktika) je oblika manualne terapije, ki je usmerjena na sklepe v hrbtenici. V praksi se veliko pacientov odloča za to obliko alternativnega zdravljenja išiasa, saj le-ta pozitivno vpliva na lajšanje bolečine in omogoča nižjo stopnjo predpisovanja zdravil (opioidov).
• Masaža se v praksi uporablja kot alternativna metoda zdravljenja različnih bolečinskih stanj, povezanih z mišičnoskeletnimi težavami. Študije dokazujejo pozitiven vpliv tudi na bolečino v križu in z njo povezanimi simptomi išiasa, saj lajša bolečino in povečuje obseg gibljivosti.
• Farmakološko zdravljenje je pogosto uporabljena metoda zdravljenja išiasa v kombinaciji s fizioterapijo. Pri blažjih simptomih se pogosto predpisuje nesteroidne antirevmatike (NSAID) in kortikosteroide, ki pa naj bi po podatkih raziskav imeli le majhen vpliv na izboljšanje simptomov. V primeru hujših bolečin se predpiše močnejša, opioidna zdravila, ki pa lahko povzročijo vrsto neželenih učinkov (zaprtje, omotica, sedacija, slabost) ali celo dolgotrajno zlorabo, zato se njihova uporaba svetuje le za kratkoročno zdravljenje.

IŠIAS – KAJ POMAGA? NASVETI ZA SAMOPOMOČ

Če se soočate z išiasom, si lahko sami z upoštevanjem preprostih nasvetov olajšate simptome in izboljšate stanje:

• Zagotovite si udoben položaj med spanjem – izogibajte se spanju na trebuhu. Če spite na hrbtu, si podložite blazino pod kolena, v primeru spanja na boku, pa si blazino namestite med noge. S tem poskrbite za dobro poravnavo hrbtenice in zmanjšanje napetosti ishiadičnega živca.
• V primeru bolečine uporabite tople ali hladne obkladke – obkladki naj bodo vedno aplicirani preko tkanine. Izberite tiste, ki vam najbolj ustrezajo (topli obkladki s segrevanjem sproščajo mišice in lajšajo bolečine, hladni pa pomagajo pri zmanjšanju otekline in vnetja).
• Izogibajte se gibom in aktivnostim, ki povzročajo bolečino – upogibanje, dolgotrajno sedenje ali zavzemanje stoječega položaja lahko poveča pritisk na ishiadični živec, zato se tem aktivnostim izogibajte ali si vsaj zagotovite redne odmore.
• Ostanite redno telesno aktivni – aktiven življenjski slog je ključen za ohranjanje zdrave hrbtenice. Redno izvajajte krepilne vaje za mišice trupa ter lahko aerobno vadbo (hoja, plavanje), ki učinkovito pomagajo pri lajšanju bolečine v hrbtu.
• Redno izvajajte nežne raztezne vaje – nežno raztezanje lahko lajša simptome išiasa, vendar le v primeru, če zakrčene mišice prispevajo k draženju živca. V nasprotnem primeru (vzroki išiasa, ki izvirajo v hrbtenici, npr. hernija diska), pa lahko s temi vajami dodatno nadražite živec, zato poslušajte svoje telo in vaje izvajajte le, če vam koristijo.
• Uporabite pravilno tehniko dvigovanja bremen – pri dviganju težjih predmetov se ne sklanjajte in raje počepnite ter aktivirajte mišice trupa, da se izognete prekomerni obremenitvi hrbtenice.
• Prilagodite svoje delovno mesto – ergonomske prilagoditve (ergonomski stol z ledveno podporo, višina stola) se priporočajo predvsem pri sedečih poklicih, da se zmanjšajo obremenitve na ishiadični živec in hrbtenico.

Katere vaje so priporočljive za lajšanje simptomov išiasa?

Za lajšanje simptomov išiasa so v rehabilitaciji priporočljive raztezne in krepilne vaje, ki pomagajo pri obvladovanju simptomov, preprečevanju poslabšanja stanja in zmanjšanju verjetnosti za ponovitev težav.

Naše izkušnje iz prakse kot tudi raziskave potrjujejo učinkovitost razteznih vaj pri lajšanju simptomov išiasa, ki je posledica zakrčenosti mišice piriformis (piriformis sindrom). Z razteznimi vajami sproščamo napete in skrajšane mišice, ki se zaradi vnetja, poškodbe ali dolgotrajne obremenitve zakrčijo. Zakrčena piriformis mišica pritiska na ishiadični živec, zato njeno raztezanje in sproščanje predstavlja ključni del obravnave.

Krepilne vaje za stabilizatorje trupa so najpogosteje uporabljena in ena izmed najučinkovitejših oblik vadbe pri zdravljenju bolečine v hrbtu. Išias je v 90 % posledica hernije diska, zato so izometrične stabilizacijske vaje za krepitev mišic trupa v rehabilitaciji ključne. Močne mišice hrbtenici zagotovijo podporo in zaščito pred obremenitvami, s čimer zmanjšujejo tveganje za poškodbe.