Išias: kaj je, simptomi, vzroki in zdravljenje

Ishiadični živec izvira iz ledveno-križnega pleteža (L4–S3) , kjer izstopa iz medenice skozi veliko sedalno odprtino pod mišico piriformis, nato poteka skozi zadnjico (ritnico) in zadnjo stran stegna za koleno (fose poplitea), kjer se razdeli na tibialni (n. tibialis) in skupni fibularni živec (n. fibularis communis).

Išiadični živec je sestavljen iz senzoričnih in motoričnih vlaken in ima naslednji 2 funkciji.

• Senzorična funkcija: senzorična funkcija išiasa omogoča prenašanje občutkov kože, kot so dotik, temperatura in bolečina, iz zadnjega dela noge (zadnja stran stegna, meč, golenica) zunanje strani stopala in podplata, ter za zaznavanje položaja in gibanje telesa v prostoru. Utesnitev senzoričnih vlaken pri išiasu pacienti občutijo kot mravljinčenje, odrevenelost in pekočo (streljajočo) bolečino.
• Motorična funkcija: motorična funkcija živca zagotavlja gibanje mišic v zadnjem delu stegna (upogib kolena), v spodnjem delu noge in stopalu (gibanje gležnja, prstov in stopala), ter omogoča hojo, tek in dvigovanje stopala. Utesnitev motoričnih vlaken pacienti z išiasom občutijo kot mišično šibkost, izgubo moči in težave pri premikanju noge, stopala in prstov (otežena hoja, ter hoja po prstih in petah, kroženje s stopalom).

Omejena motorična funkcija noge in stopala nakazuje na težjo utesnitev živca in daljše in bolj napredvidljivo okrevanje, saj se motorična vlakna celijo dlje časa. Senzorne motnje nakazujejo na blažjo utesnitev ishiadičnega živca in pogosto spontano izginejo v nekaj tednih.

Hud išias od zmernega in blagega ločimo po tem da povzroča nepopustljivo bolečino, ki omejuje ali onemogoče vsakodnevne aktivnosti kot so spanje, hoja, sedenje in dvigovanje predmetov. Pri zmernem išiasu so te faze krajše in se izboljšujejo.

Blag išias povzroča občasne epizode pekoče in zbadajoče bolečine, ki so pogostejša v ledvenem delu in ne omejujejo vsakodnevnih aktivnosti kot so hoja, tek, sedenje ali spanje.

• Lokalizirana bolečina v ledvene delu hrbta (križu): lokalizirana bolečina v ledvene delu hrbta, ki ne seva v zadnjico in nogo ni posledica išiasa, ampak je pogosteje posledica hernije diska, spinalne stenoze ali spondiloze.
• Bolečine v kolku brez mravljinčenja in otopelosti v zadnjici
• Bolečina v zadnjici brez mravljinčenja, odrevenelosti, ki se ne širi pod koleno: nakazuje na disfunkcijo sakroiliakalnega sklepa.
• Bolečine mišic in vezi: bolečine mišic in vezi pogosto ne izvirajo iz išiasa, ampak so posledica utrujenosti, nategov ali natrganin bolečih mišic in vezi.
• Sklepna (artritična) bolečina: sklepna (artritična) bolečina je topa bolečina, ki izvira neposredno iz prizadetega sklepa in ne povzroča nevroloških znakov kot so mravljinci ali odrevenelost.

Katere dejavnosti poslabšajo simptome išiasa?

Dejavnosti, katere sprožijo ali poslabšajo išias bolečino je skupno to, da povečujejo obremenitve na ledveni del hrbta in kompresijo ishiadičnega živca.

• Dolgotrajno sedenje; dolgotrajno sedenje, zlasti na trdi podlagi ali brez ustrezne ledvene opore povečuje pritisk na ledveni (poškodovani) del hrbtenice in poveča išias bolečino.
• Nošenje visokih pet: nošenje visokih pet pogosto poslabša bolečine pri išiasu, saj ob nošenju pet pride spremembe telesne drže (nagnjenosti telesa naprej in povečanja ledvene krivine), ki poveča obremenitve na ledveni del križa.
• Nošenje tesnih hlač: nošenje tesnih hlač poslabša simptome išiasa, ker ustvarja neposreden pritisk na ishiadični živec in okoliške mišice.
• Dvigovanje težkih bremen: dvigovanje težkih bremen poslabša simptome išiasa, saj  povzroča neposredno obremenitev na poškodovani del hrbtenice.
• Stres: stres poslabša simptome išiasa, ker poveča mišično napetost v telesu in hkrati poveča senzibilnost za bolečino.

Po naših izkušnjah iz rehabilitacijske prakse se z fizioterapijo, usmerjeno gibalno vadbo in krioterapijo (hlajenje/gretje) išias odpravi v 5 do 10 dneh.

Trajanje išiasa (ali išijasa) je odvisno od vzroka, resnosti poškodbe živčnih struktur in individualnega odziva bolnika na zdravljenje.

Kateri so mehanski vzroki?

Mehanski dejavniki povzročijo 6 % vseh išias bolečin in so naslednji.

• Piriformis sindrom: piriformis sindrom je mehanski vzrok za nastanek išiasa, saj mišica piriformis ob vnetju ali zakrčenosti stisne ishiadični živec, ki poteka skozi ali pod njo in pri tem povzroči išias bolečino. Piriformis sindrom sodeč raziskavam povzroči 6% vseh primerov išiasa.
• Nosečnost (išias v nosečnosti): nosečnost zaradi teže zarodka v sprednjem delu telesa in posledičnega nagiba telesa naprej poveča pritisk na ledveni del hrbtenice in povzroči išias bolečine.

Kateri so patološki (bolezenski) vzroki?

Patologije in bolezni hrbtenice povzročijo 4% vseh išias bolečin in so naslednje.

• Tumor v ledveni hrbtenici: tumor v ledveni hrbtenici lahko povzroča išias bolečine, kadar se veča ali povzroča metastaze in pri tem utesni ishiadični živec.
• Spinalni abscess: spinalni absces redko povzroči išias in sicer kadar se zaradi neposredne bakterijske inokulacije hrbtenice oblikuje otečena in okužena masa, ki utesni živčne korenine ledvenega dela.

Kateri dejavniki povečujejo tveganje?

Dejavniki, ki povečujejo tveganje za nastanek išiasa so naslednji.

• Starost med 30 in 50 let: starost med 30 in 50 let močno poveča tveganja za nastanek išiasa, saj v tem starostnem obdobju pride do prvih znakov dehidracije in obrabe medvretenčnih ploščic, ligamentov in sklepov, ki so bolj dovzetni za poškodbe in razvoj bolečinskih stanj kot je išias. Sledeš študiji je pri 31 letih 21,1 % preiskovancev poročalo o išiasu, pri 46 letih pa 36,7 %.
• Sedeč (neaktiven) življenski slog: sedeč (neaktiven) življenski slog, ki zahteva med 6 in 8 ur sedenja na dan poveča verjetnost za nastanek išiasa za 3,5 krat. Sedeč življenski slog povečuje obremenitve na ledveni del in oslabi stabilizatorje trupa
• Prekomerna telesna teža (debelost): prekomerna telesna teža ali debelost povečata tveganje za nastanek išiasa, saj povečata aksialno obremenitev na ledveni del hrbta in s tem verjetnost za nastanek patoloških stanj.
• Poklicne preobremenitve: poklicne preobremenitve, kot so dolgotrajno sedenje, ponavljajoče dvigovanje bremen, delo z vibracijskimi stroji in nepravilna drža povečujejo tveganje za nastanek išiasa, saj povzročajo mikrotravme na medvretenčnih diskih, sklepih in vezeh, kar pogosto vodi v razvoj išiadične bolečine.
• Kajenje:kajenje povečuje tveganje za nastanek išiasa, saj nikotin povzroča vazokonstrikcijo in zmanjša prekrvavitev diskov, kar vodi v hitrejšo dehidracijo, degeneracijo in poveča tveganje za išias.
• Sladkorna bolezen tipa 2 (diabetična nevropatija): sladkorna bolezen tipa 2 (diabetična nevropatija) je fiziološki dejavnik tveganja za nastanek išiasa, saj povzroča poškodbo perifernih živcev, vključno z ishiadičnim živcem in povečuje tveganje za kronične bolečine, ko je išias bolečina.
• Psihološki stres: psihološki stres je dejavnik ki povečuje tveganje za nastanek išiasa, saj povzroča mišično napetost in senzibilizacijo centralnega živčnega sistema, kar povečuje intenzivnost doživljanja bolečine, vključno z išiadično.

Blaga bolečina in vnetje (dostopna brez recepta)

Pri blagi bolečini je priporočljiva uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID) in analgetikov, ki jih dobite v lekarni.

• Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID): nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) se uporabljajo za lajšanje blažje bolečine in vnetja. Nesteroidna protivnetna zdravila, ki se najpogosteje uporabljajo pri išiasu so Ibuprofen (Brufen, Nalgesin, Ibumax), naproksen (Nalgesin S) in aspirin oziroma acetilsalicilna kislina.
• Analgetiki: analgetiki se uporabljajo za lajšanje bolečine (ne vnetja) in vključujejo uporabo paracetamola (Lekadol, Daleron).

Zmerna bolečina in vnetje (dostopnost na recept)

Zmerna bolečina in vnetje se olajšata z mišičnimi relaksanti, antidepresivi in antikonvulzivi.

• Mišični relaksanti: mišični relaksanti so oblika zdravil s katerimi se pri išiasu zmanjša mišični tonus zakrčenih obhrbteničnih ali glutealnih mišic, ki utesnjujejo ishiadični živec. Mišični relaksanti, ki se uporabljajo pri išiasu so Tolperison (Mydocalm) in Tizanidin (Sirdalud), ki so na voljo samo na recept.
• Antidepresivi: antidepresivi so oblika zdravil, ki se uporabljajo pri kroničnem išiasu (kadar bolečina traja več kot 3 mesece), ter pri išiasu ki povzroča nevropatske bolečine (pekoča, zbadajoča, mravljinčenje). Antidepresivi, ki se uporabljajo pri išiasu so Amitriptilin (triciklični antidepresiv) in Duloksetin (Cymbalta).
• Antikonvulzivi: antikonvulzivi so oblika zdravil, ki se uporabljajo za olajšanje nevropatske bolečine (streljajoča bolečina v nogo, občutek električnih sunkov, odrevenelost), kadar NSAID ali klasični analgetiki ne pomagajo dovolj. Med antikonvulziv se najpogosteje uporabljajo Gabapentin (Neurontin) in Pregabalin (Lyrica)

Huda bolečina in vnetje (dostopnost na recept)

Husa oblečena pri išiasu se lajša z opioidi, kortikosteroidi in epiduralnimi injekcijami.

• Opioidi: opioidi so oblika zdravil, ki se uporabljajo za lajšanje hudih bolečin, ki se ne izboljšajo z uporabo analgetikov ali NSAID. Najpogostejši opioidi, ki se uporabljajo za lajšanje bolečin so Tramadol (Tramal, Zaldiar v kombinaciji s paracetamolom), Oksikodon ( Oxycontin, Targin) in Morfij.
• Kortikosteroidi: kortikosteroidi so oblika zdravil, ki se uporabljajo za zmanjšanje bolečine pri hudemu vnetju. Kortikosteroidi, ki se uporabljajo pri išiasu so Metilprednizolon (Medrol) in Prednizolon (Decortin).
• Epiduralne injekcije:  epiduralne injekcije so oblika zdravil, ki se uporabljajo za zmanjševanje hudega vnetja živčnih korenin, ki se ne odzivajo na blažja zdravila.

Katera zdravila so odsvetovana pri išiasu?

Zdravila ki so odsvetovana za zdravljenje išiasa so gabapentinoidi, antiepileptiki, peroralni steroidi in  benzodiazepinsi, saj povzročajo visoko tveganje za resne stranske učinke in zasvojenost.

Katera so domača zdravila za isijas?

Domače zdravilo ki se pogosto uporablja za sprostitev išiasa in zmanjšanje bolečije je česen. Česen ima po podatkih raziskav posredni učinek na zmanjšanje bolečine pori išiasu, saj pospešuje prekrvavitev, ter deluje protivnetno in antioksidativno. Česen se kot zdravilo pogosto raztopi v mleku (česnovo mleko), kar omogoče boljšo absorbijo in lažji vnos.

• Akupunktura: akupunktura je alternativna in dopolnilna metoda fizioterapevtskemu zdravljenju, s katero sprostimo globoke napete mišice (predvsem piriformis in male glutealne mišice), ki utesnujejo ishiadični živec in povzročajo bolečine.
• Kiropraktika: kiropraktika je alternativna metoda zdravljenja pri išiasu, pri kateri kiropraktik s pomočjo manualnih tehnik (predvsem manipulaciji hrbtenice) izboljša gibljivost ledvenega in kolčnega dela, zmanjša pritisk na živčne korenine in tako olajša bolečine. 
• Osteopatija: osteopatija je alternativna oblika zdravljenja išiasa, pri kateri osteopat s pomočjo nežnih manualnih premikov izboljša gibljivost obhrteničnih sklepov in zmanjša bolečine. 
• Joga: joga je oblika alternativne vadbe ki vključuje sklope položajev in dihalnih vaj s katerimi krepimo in raztezamo prizadete mišične strukture pri išiasu in tako lajšamo bolečine.
• Umirjanje uma in telesa: umirjanje uma in telesa vključuje alternativne tehnike kot so meditacija, globoko dihanje, progresivno sproščanje mišic, s katerimi umirimo živčni sistem, zmanjšamo njegovo zaznavanje bolečine in tako zmanjšamo bolečino.

Sodobne klinične smernice NICE priporočajo uporabo alternativnih tehnik v kombinaciji z priznanimi fizioterapevtskimi (manualnimi in fizikalnimi tehnikami), kineziološko vadbo, ter edukacijo pacienta.

Po naših izkušnjah iz fizioterapevtske prakse pri zdravljenju išiasa so alternativne oblike zdravljenja učinkovite v kombinaciji z manualnimi fizioterapevtskimi metodami. V akutni fazi opažamo da z pomočjo osteopatske in kiropraktične manipulacije učinkovito zmanjšamo bolečino in vnetje, v fazi dolgoročnega vzdrževanja pa z jogo učinkovito krepimo ali vzdržujemo okrepljene stabilizatorje trupa. 

4. Vaja: pritisk kolena k prsnemu košu (knee to chest)

1. 1. Lezite na hrbet, tako da imate pokrčena kolena s stopali ravno na tleh.
   2. Z desno roko sezite proti desnemu kolenu in desno koleno počasi povlečite proti prnesmu košu.
   3. Enak gib ponovite z levo roko in levim kolenom.
   4. Položaj ko z obema rokama držite obe koleni ob prnsnem košu zadržite 15 do 20 sekund.
   5. Počasi sprostite in spustite najprej eno in potem še drugo nogo nazaj v začetni položaj.

Vajo ponovite 3x

5. Vaja: stoječ razteg zadnje lože (standing hamstring stretch)

1. 1. Stojte vzravnano ob steni ali drugem ravnem predmetu. Eno nogo iztegnite naprej, stopalo pa dvignite navzgor.
   2. Počasi se nagibajte naprej v bokih, pri tem pa držite hrbet raven.
   3. Raztezanje morate čutiti vzdolž zadnje strani iztegnjene noge (zadnje lože). Ne smete čutiti ostre bolečine.
   4. Ostanite v tem položaju 15-30 sekund.
   5. Počasi se vrnite v stoječi položaj in ponovite z drugo nogo.

6. Vaja ležeči položaj goloba (Reclining Pigeon Pose)

1. Ulezite se na hrbet, pokrčite kolena in stopala postavite na tla. Roke naj bodo sproščeno ob telesu.
2. Dvignite desno nogo in gleženj položite čez koleno leve noge, pri čemer oblikujete “štirico”.
3. Z obema rokama se primite za zadnjo stran levega stegna in nežno potegnite nogo proti sebi. Ohranjajte spodnji del hrbta plosko na tleh.
4. Raztezanje morate čutiti v desni zadnjici in zunanjem delu boka. Raztezanje naj bo nežno in ne sme povzročati ostre bolečine.
5. Ostanite v tem položaju 30 sekund do minute in globoko dihajte.
6. Počasi se vrnite v začetni položaj in ponovite vajo z drugo nogo (levi gleženj na desno koleno).

7. Razteg mišice piriformis (piriformis stretch)

1. Sedite na stol z ravnim hrbtom in stopali na tleh.
2. Gleženj boleče noge položite čez nasprotno koleno.
3. Nežno pritisnite koleno navzdol in se rahlo nagnite naprej iz kolkov (hrbet naj bo raven).
4. Občutiti bi morali razteg v zadnjici prekrižane noge.
5. Zadržite 20–30 sekund, nato ponovite z drugo nogo. Izvajajte 2–3x na dan.

3. vaja deska (modified plank)

1. Ulezite se na trebuh. Komolce postavite pod ramena.
2. Dvignite telo, da bo poravnano od glave do pet. Ostanite na komolcih in prstih na nogah.
3. Napnite trebušne in zadnjične mišice. Ne dovolite, da se boki povesijo.
4. Ostanite v položaju, kolikor časa lahko ohranjate pravilno linijo telesa.
5. Počasi se spustite nazaj na tla.

Mobilizacijske vaje

Mobilizacijske vaje za izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje pritiska na ishiadični živec so navedene spodaj.

4. vaja: položaj kobre (Cobra Pose)

1. Ulezite se na trebuh, s ploskvami rok na tleh pod rameni. Noge naj bodo vzporedne in razširjene v širini ramen. Čelo je na tleh.
2. Z izdihom nežno pritisnite dlani ob tla. Počasi dvignite glavo in prsni koš s tal. Uporabite mišice hrbta, ne rok, da se dvignete. Roke so tukaj zgolj opora.
3. Ramena potisnite stran od ušes in jih potegnite nazaj. Komolci naj bodo rahlo pokrčeni ob telesu. Boki naj ostanejo na tleh.
4. Raztezanje morate čutiti v sprednjem delu telesa, v trebuhu, in nežno kompresijo v spodnjem delu hrbta. Ne smete čutiti ostre ali neprijetne bolečine.
5. Zadržite položaj za 15 do 30 sekund. Dihajte globoko in sproščeno.
6. Z izdihom se počasi spustite nazaj na tla. Ponovite 3 do 5-krat.

5. vaja: položaj otroka (Child’s Pose)

1. Postavite se na vse štiri, nato pa se usedite nazaj na pete. Kolena lahko pustite skupaj ali pa jih razmaknete v širini bokov, odvisno od tega, kako vam je udobno.
2. Počasi se z zgornjim delom telesa nagnite naprej, dokler se čelo ne dotakne blazine. Roke lahko iztegnete naprej pred seboj ali pa jih postavite ob telesu, z dlanmi obrnjenimi navzgor.
3. Vajo izvajate za nežno razbremenitev in sprostitev. Občutite blago raztezanje v spodnjem delu hrbta in bokih. Dihajte globoko in sproščeno.
4. Ostanite v tem položaju od 30 do 60 sekund

6. Vaja: Hoja po ravnem

Hoja po ravnem od 20 do 30 minut dnevno pospeši prekrvavitev mišic, nežno mobilizacijo živcev in krepitev mišic, kar lajša bolečine pri išiasu.

7. Plavanje

Plavanje je priporočljiva športna aktivnost pri išiasu, saj omogoča krepitev obhrbteničnih struktur, ter raztezanje mišic in živčnih struktur istočasno.

Vaje in aktivnosti, ki povečajo pritisk na ledveno hrbtenico in dražijo živec so naslednje.

• Mrtvi dvig (dead lift)
• Dvigovanje težkih bremen
• Vzravnano veslanje v predklonu
• Počepi (zlasti z utežmi ali nepravilno tehniko)
• Naprava za potisk nog (preša ali leg press)
• Olimpijsko dviganje uteži
• Polni (klasični) trebušnjak
• Dvig nog v ležečem položaju
• Predklon
• Visoko intenzivna vadba
• Vaje z rotacijami v bokih
• Kolesarjenje

Vaje in aktivnosti, ki prekomerno raztezajo in dražijo ishiadični živec so naslednje.

• Raztezanje zadnje stegenske mišice (hamstringa)
• Raztezanje kolen proti prsnemu košu
• Nagib medenice (pelvic tilt)
• Raztezanje trebušnih mišic (položaj kobre)

Redna telesna vadba

Redna telesna vadba krepi in razteza mišice in omogoča ohranjanje preventivne odpornosti pred poškodbam in polne funkcionalne gibljivosti. 

Oblike redbe telesne vadbe (športne aktivnosti),ki so priporočljivi pri išiasu so navedene spodaj.

• Plavanje: plavanje je najbolj efektivna oblika preventive pred išiasom, saj istočasno krepi in razteza obhrbtenične mišice v neobremenjujočem okolju za hrbtenico (vodi).
• Hoja po ravnem: hoja po ravnem poveča cirkulacijo krvi v zadnji mišični verigim ki je najpogosteje prizadeta pri išiasu in tako zmanjšuje tveganje za njegov nastanek. Hoje po ravnem je priporočljiva vsaj 2-3x na teden od 30 do 40 min. V akutni fazi naj ne bo daljša od 30min.
• Joga, Tai či in Pilates: joga, Tai či in Pilates so oblike skpupinske vadbe, ki dajejo povdarek na krepitvi in raztezanju globokih stabilizatorjev, kar deluje preventivno in preprečuje nastanek išiasa. 
• Lahkoten tek (jogging): lahkoten tek je progresivna oblika športne aktivnosti, ki je priporočljiva v kasnejših fazah rehabilitacije, ko je pacient že brez bolečin in gibalnih omejitev. 
• Kolesarjenje: kolesarjenje je najbolj progresivna oblika aktivnosti za preprečitev išiasa in naj se izvaja samo z vzravnanim ledvenim delom hrbtenice. 

Količina telesne vadbe na tedenski ravni po kliničnih smernicah NICE in Svetovne Zdravstvene Organizacije (WHO) je naslednja.

• 3 do 5 dni aerobne vadbe: od 30 do 45 min hoje, plavanja ali kolesa
• 2 dni treninga moči in stabilizacije: od 20 do 30 min krepitev jedra in spodnjega dela telesa
• Dnevna aktivnost: kratki odmori za gibanje na 30 do 45 min sedenja, lahkotno raztezanje po aktivnosti.

Pravilno dvigovanje bremen

1. Postavitev: stopala postavite v širino ramen (eno rahlo naprej), tako da ste čim bližje bremenu.
2. Poravnaj hrbet + aktiviraj jedro: prsni koš naj bo usmerjen naprej, pogled naj gleda naprej, hrbtenica pa naj bo v nevtralnem položaju; napnite trup in si zagotovite dober oprijem predmeta.
3. Počep naj bo iz kolen in kolkov:spuščajte se z boki in koleni, ne z upogibanjem zgornjega dela telesa.
4. Dvign iz nog in zadnjice: predmet dvignite iz čepečega položaja, tako da silo ustvarite v kolenih, kolkih in nogah (ne v hrbtu).
5. Prenašanje bremena: breme držite na višini pasu. Zasuk naj bo iz stopala in ne iz trupa
6. Odlaganje predmeta: pri odlaganju pokrčite kolena in kolke, hrbet pa naj ostane zravnan.
   

Hitri samopreizkus: če pri dvigu stvari padajo stvari iz prsnega žepa je to znak preveč sključene drže.

Ohranjanje pravilne telesne drže (položaja) pri sedenju in stanju

Kakšen je pravilni položaj pri sedenju za računalnikom?

• Zgornji rob zaslona v višini oči
• Oddaljenost zaslona od oči mora biti med 40 in 75 cm
• Roke in ramena naj bodo sproščena
• Pisarniški stol mora imeti oporo za ledveni del hrbta, naslonjalo za roke in omogočati višino, pri kateri so kolena pokrčena na 90 stopinj.
• Stegna morajo biti plosko na stolu in vzporedna s podlago
• Obe stopali morata biti plosko na tleh
• Vsakih 50  minut si vzemite aktivni premor

Kakšen je pravilni položaj pri stoječem delu?

• Delovna višina naj omogoča komolce na 90 do 100° in oči v višini zaslona
• Občasno in izmenično dvigovanje noge na višji podstavek
• Redno prenašaj težo levo/desno (na eno in drugo nogo)
• Vsakih 60 min naredite nekaj korakov.
• Stabilna obutev (raven in trd podplat) ter mehka podlaga za zmanjšanje obremenitev na hrbet

Pravilni spalni položaj

Pravilni spalni položaji, v katerem razbremenite hrbtenico so naslednji.

• Spanje na hrbtu
• Spanje na boku z blazino med koleni
• Spanje v položaju zarodka (fetalni položaj)
• Spanje s privzdignenimi koleni
• Spanje na trdi (čvrsti) vzmetnici ali na tleh

Izogibajte se spanju na trebuhu.

Uravnavanje telesne teže

Izguba enega kilograma teže zmanjša obremenitev (pritisk) na telo za 4 kg, zato je uranavanje telesne teže ključen preventivni dejavnik pri preprečitvi išiasa.

Regulacija stresa

Pri regulaciji stresa si pomagajte z naslednjimi pristopi.

• Dihalne vaje
• Joga
• Meditacija in čuječnost
• Uravnavanje spanja (7 do 8 ur)

Katere so urgentne (absolutne) indikacije za operativni poseg pri išiasu?

• Sindrom kavde ekvine: sindrom kavde ekvine označuje utesnitev celotnega živčnega snopa, ki povzroča akutno urinsko in fekalno inkontinenco, zaradi česar je potreben takojšen operativni poseg (dekompresija živca).
• Hitro napredujoča ali izrazita motorična oslabelost spodnje okončine (foot drop), pri kateri je huda utesnitev potrjena s slikovno diagnostiko.
• Huda bolečina v obeh nogah

Katere so relativne (pogojne) indikacije za operativni poseg pri išiasu?

• Neuspešno konzervativno zdravljenje (fizioterapija, vadba, protibolečinska zdravila, prilagoditve), ki e prinese olajšanja bolečine 
• Kadar se pojavlja huda in napredujoča bolečina, ki otežuje hojo in stanje na nogi
• Pri ponavljajočem išiasu zaradi hernije diska
• Pri Išiasu zaradi centralne/lateralne stenoze 

Operacija pri išiasu se najpogosteje (v 86%) izvede z minimalno invazivnimi tehnikami kot so laminektomija, mikrodiscektomija in foraminotomija. Pri teh oblikah operacija pacienti pogosto hodijo že naslednji dan po posegu, popolno okrevanje pa traja od 2 do 4 tedne.

V redkih primerih (pri nestabilnosti hrbtenice, spondilolistezi ali ponovni herniaciji) se operativni poseg izvede s fuzijo vretenc. Pri diskogeni bolečini v križu pa se lahko izvede tudi zamenjava diska (artroplastika).

Koliko časa traja rehabilitacija po operaciji išiasa in kaj poričakovati?

Rehabilitacija po operaciji išiasa z minimalno invazivnimi tehnikami traja od 2 do 4 tedne, pri spinalni fuziji ali zamenjavi diska pa lahko traja več tednov ali mesecev. 

Večina pacientov z išiasom po operaciji doseže 90% izboljšanje išiasne bolečine, kar je primerljivo z rezultati konzervativnega zdravljenja.