Piriformis sindrom: kaj je, simptomi, vzroki, zdravljenje in vaje
Piriformis sindrom je bolečinsko stanje zaradi utesnitve in vnetja sedalnega živca (ishiadičnega živca na področju ritnice). Prepoznamo ga po pekoči in zbadajoči bolečini globoko v ritnici, ki se pojavlja ob sedenju, vožnji in stanju na mestu.
Piriformis sindrom običajno povzroči preobremenitev mišice piriformis (43,5%), do katere pri slovenski populaciji najpogosteje pride ob teku, kolesarjenju ali dolgotrajnem sedenju.
Piriformis sindrom se v 50 do 80% uspešno pozdravi brez invazivnega posega, s fizioterapijo in kineziološko vadbo.Bolečina v ritnici pri piriformis sindromu lahko vztraja do 12 tednov, v večini primerov pa izzveni v 1 do 6 tednov.
V kliniki Meridian-Fit v Ljubljani smo strokovnjaki za fizioterapevtsko zdravljenje piriformis sindroma pri športnikih (tekačih, kolesarjih) in sedeči populaciji. V 15 letih delovanja smo specialnim programom fizioterapije in kineziološke vadbe več kot 320 pacientom pomagali zmanjšati bolečine, izboljšati gibljivost in se varno vrniti k športnim dejavnostim brez operativnega posega.
Kaj je piriformis sindrom?
Piriformis sindrom je bolečinsko stanje, ki nastane kadar zakrčena ali vneta mišica piriformis utesni ishiadični živec (najdaljši živec v telesu), ter povzroča topo bolečino globoko v zadnjici, kolku in nogi.
Piriformis sindrom nastane zaradi preobremenitve mišice piriformis, ki je posledica šibkih ali nesorazmerno razvitih glutealnih mišic. Do preobremenitve in bolečine v ritnici med slovensko populacijo najpogosteje pride ob kolesarjenju, teku, hoji v hrib ali dolgotrajnem sedenju.
Bolečina v ritnici pri piriformis sindromu običajno spontano izzveni v 1 do 3 tednih. Zmerna oblika sindroma zahteva aktivno zdravlejnje z individualno vadbo in traja med 2 do 6 tedne, kronična oblika pa traja več kot 12 mesecev.
Piriformis sindrom se pri slovenski populaciji najpogosteje pojavi v srednjih letih (med 46 in 52 leti) in je 6 krat pogostejši pri ženskah kot pri moških.
Kaj je mišica piriformis?
Mišica piriformis je debela, ploščata mišica hruškaste oblike. Piriformis je najbolj površinska mišica med globokimi glutealnimi mišicami in leži neposredno pod veliko zadnjično mišico (gluteus maximus), in mišicama gluteus medius in minimus
Mišica piriformis anatomsko izvira iz sprednje strani križnice in se prečno narašča na rob stegnenice, pri tem pa prekriva išijadični živec. Ob napetosti mišica povzroča mehansko stiskanje žil in živcev, ki prehajajo iz medenice v glutealno območje, med njimi tudi išijadičnega živca. Njena anatomska lega povzroča, da pri pretirani napetosti prihaja do kompresije ishiadičnega živca in bolečine v področju ritnici, kolku in nogi (piriformis sindrom).
Po mnenju ortopedinje dr. Karen Hambly z Univerze v Kentu je “prav globoka lega mišice in njena neposredna interakcija z ishiadičnim živcem razlog, da klinična diagnostika pogosto zamenjuje simptome z ledveno radikulopatijo.”
Kateri so simptomi piriformis sindroma?
Najpogostejši simptom piriformis sindroma je vztrajna in pekoča bolečina globoko v zadnjici, ki se pogosto širi po zadnji strani stegna v nogo in stopalo. Simptomi se pogosto poslabšajo ob dolgotrajnem sedenju, vožnji z avtomobilom in teku, izboljšajo pa se ob hoji in raztezanju.
Simptomi piriformis sindroma (glavni in spremljajoči) so navedeni spodaj.
- Globoka in pekoča bolečina v zadnjici (področje A na sliki): globoka in pekoča bolečina v zadnjici je glavni simptom piriformis sindroma, saj se pojavlja v 90% vseh primerov. Bolečina se pojavlja ob sedenju (20 do 30min), stanju na mestu in se izboljša ob hoji in raztezanju.
- Površinska bolečina v zunanjem predelu sedalne zareze (področje B na sliki): površinska in pekoča bolečina v zunanjem delu velike sedalne zareze je drugi najpogostejši simptom piriformis sindroma.
- Mravljinci in odrevenelost v zadnjici, stegnu in stopalu (išias): mravljinci in odrevenelost v zadnjici, zadnji strani stegna, meču in stopalu (išias) so pogost spremljajoči simptom piriformis sindroma, zlasti če se pojavljajo ob sedenju in po aktivnosti.
- Mišična šibkost v nogi: mišična šibkost v nogi, ki se pojavlja ob uporu ali zunanji rotaciji kolka (počepi, zasuk na mestu, hoja, ležanje na boku) je pogost spremljajoč simptom piriformis sindroma.
- Omejena gibljivost v kolku: omejena gibljivost v kolku, ki se pojavlja ob vstopanju ali izstopanju iz avta, obuvanju čevljev v sede, teku, ter pri spanju na boku je pogost spremljajoč simptom piriformis sindroma.
- Spremenjen vzorec hoje: spremenjen vzorec hoje, ki se kaže kot skrajšan korak in pogosto rotiranje stopala navzven je zelo pogost spremljajoč simptom piriformis sindroma
- Bolečina v mirovanju (nočna bolečina): bolečina v mirovanju (nočna bolečina), ki se pojavlja na boleči strani in se umiri pri ležanju na hrbtu ali drugi strani je tipičen spremljajoč simptom piriformis sindroma.
- Enostranska bolečina: bolečina se pri piriformis sindromu najpogosteje pojavlja na eni strani (eni nogi).
Kateri so urgenti simptomi piriformis sindroma? (nujen obisk zdravnika)
Urgentni simptomi piriformis sindroma, ki zahtevajo takojšen obisk zdravnika so navedeni spodaj.
- Motnje v delovanju mehurja ali črevesja (inkontinenca)
- Širjenje bolečine v obeh nogah (dvostranska išialgija)
- Huda bolečina v zadnjici ali nogi, ki vztraja več kot 6 tednov kljub konzervativnemu zdravljenju (fizioterapiji, analgetikom)
- Progresivni nevrološki izpadi, ko je huda mišična šibkost ali padajoče stopalo
Katere dejavnosti poslabšajo simptome?
Dejavnosti katere sprožajo ali poslabšajo simptome pri piriforms sindromu so navedene spodaj.
- Dolgotrajno sedenje: dolgotrajno sedenje v pisarni ali avtu več kot 20 do 30min
- Dolgotrajna vožnja z avtom (več kot 1 uro) s pogostim ustavljanjem
- Tek in kolesarjenje, še posebej v klance ali visoko kadenco
- Hoja po stopnicah, počepi, izpadni koraki
- Dolgotrajno stanje na mestu
- Spanje na boleči strani
Katere aktivnosti izboljšajo simptome?
Aktivnosti, ki izboljšajo bolečine pri piriformis sindromu so kratko-intervalna hoja (20-30min), pogosto menjavanje položajev pri sedenju in nežno raztezanje glutealnih mišic.
Kako prepoznamo piriformis sindrom (piriformis sindrom test)?
Piriformis sindrom lahko prepoznamo s pomočjo sedečega piriformis testa, ki ga prikazuje slika zgoraj. Sedeči piriformis test izvedete po naslednjih korakih.
- Usedete se na rob stola z obema stopaloma na tleh
- Bolečo (preizkušano nogo) postavite tako, da gleženj počiva na nasprotni nogi
- Z eno roko primite za gleženj, tako da stabilizirate nogo, drugo roko pa postavite na zunanjo stran kolena.
- Z zgornjim delom trupa se nagnite naprej, da začutite razteg v zadnjici
Test je pozitiven, če reproducira bolečino ali napetost v zadnjici oz. ob poti ishiadičnega živca.
Kako piriformis sindrom ločimo od išiasa?
Piriformis sindrom od išiasa ločimo po lokaciji in značilnostih bolečine, nevroloških izpadih in diagnostičnih pristopih, ki so podrobneje opisani spodaj.
Lokacija in značilnost bolečine
- Piriformis sindrom: pri piriformis sindromu bolečina izvira globoko iz zadnjice in lahko seva v zadnji del stegna, le redko pa nižje od kolena. Bolečina se poslabša ob direktnem pritisku na ritnico, sedenju, ter fleksiji in rotaciji kolka (hoja v hrib, po stopnicah, kolesarjenje). Bolečina se pogosto pojavlja med spanje, le redko pa seva v ledveni del ali stopalo.
- Išias: pri išiasu bolečine izvira iz ledvenega dela hrbta in se pogosto seli po poteku živca v stopalo in prste na nogi. Bolečina se poslabša (strelni sunki) ob kašljanju, kihanju in mrazu.
Nevrološki izpadi
- Piriformis sindrom: pri piriformis sindromu so nevrološki izpadi redki, saj bolečine le redko sega pod koleno.
- Išias: pri išiasu so pogosti nevrološki izpadi, kot so mišična šibkost, mravljinci in oslabeli refleksi v nartu, po zunanjem robu stopala do mezinca ter po podplatu ali peti.
Diagnostika
- Piriformis sindrom: piriformis sindrom diagnosticiramo s palpatornim pritiskom (testiranjem občutljivosti) na mišico piriformis in ledvene obhrbtenične mišice. Pri diagnosticiranju si pomagamo s FAIR testom (provokativni fizioterapevtski test pri katerem raztegnemo mišico piriformis in reproduciramo bolečino v ritnici).
- Išias: Išias primarno diagnosticiramo s pomočjo lasegue testa (straight leg raise test), testiranjem moči, občutka in refleksnih odzivov, ter slikovno diagnostiko (MRI, RTG, CT), ki omogoča diagnozo primarnega vzroka išiasa kot so hernija diska, spinalna stenoza ali spondilolisteza.
Kateri so vzroki in dejavniki tveganja za piriformis sindrom?
Najpogostejši vzrok za nastanek piriformis sindroma je preobremenitev mišice piriformis (43,5%), do katere najpogosteje pride zaradi dolgotrajnega sedenja, teka ali kolesarjenja (dejavniki tveganja). Med pogostimi vzroki za nastanek piriformis sindroma (18,3%) je tudi travmatska poškodba mišice piriformis ob padcu ali nesreči.
Vzroki (neposredni, posredni) in dejavniki tveganja za nastanek piriformis sindroma so naslednji.
- Preobremenitev (hipertrofija) mišice piriformis: preobremenitev (hipertrofija) mišice piriformis je najpogostejši neposredni vzrok za nastanek piriformis sindroma, saj povzroči 19 do 47% vseh primerov piriformis sindroma. Preobremenitev mišice piriformis je najpogosteje posledica mišičnega neravnovesja ali atrofije glutealnih mišic, ki prideta do izraza ob teku, kolesarjenju ali hoji v hrib (športniki v času kondicijskih priprav na sezono).
- Udarec v kolk ali zadnjico: udarec v kolk ali zadnjico je drugi najpogostejši vzrok za nastanek piriformis sindroma, saj povzroči 18,3 % vseh primerov. Do udarca v zadnjico običajno pride ob padcu, ter športni ali prometni nesreči.
- Anatomske anomalije: anatomske anomalije so posredni vzrok za razvoj piriformis sindroma in povečujejo verjetnost za vnetje mišice piriformis za 13%. Anatomske anomalije, ki v največji meri povečujejo tveganje za nastanek piriformis sindroma so krajša dolžina mišice piriformis, razcepljena mišica piriformis, razcepljen ishiadični živec ali potek ishiadičnega živca skozi mišico piriformis.
- Omejena gibalna funkcionalnost kolka: omejena gibalna funkcija kolka, ki se odraža kot zmanjšana zunanja ali notranja rotacija, pogosto povzroča nastanek piriformis sindroma, saj zahteva kompenzacijsko prenapetost mišice piriformis.
Dejavniki tveganja specifični za slovensko populacijo (60%)
- Sedeč življenjski slog: sedeč življenski slog (sedenje več kot 6h dnevno) je najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek priformis sindroma v Sloveniji, saj poveča tveganje za razvoj za 60%.
- Osrednjeslovenska (Ljubljanska) regija: v osrednjeslovenski (Ljubljanski) regiji je več kot 33% populacije zaposlene v poklicih, kjer sedenje presega 6h sedenja dnevno.
- Nepravilna telesna drža: nepravilna telesna drža v obliki anteriornega nagiba medenice in sedeča, “sključena” drža povečata obremenitev rotatorjev kolka (vključno s piriformisom) in tveganje za nastanek piriformis sindroma za od 30 do 60%.
Sodobno zdravljenje piriformis sindroma brez operacije
Piriformis sindrom se v 80% učinkovito pozdravi s fizioterapijo (manulano, fizikalno), individualno kineziološko vadbo in podpornimi oblikami zdravljenja (ukrepi samopomoči in protibolečinska zdravila).
Konzervativno zdravljenje je prva izbira pri zdravljenju piriformis sindroma in poteka v 3 fazah: akutni, subakutni in fazi vzdrževanja.
1. Akutna faza
1-3 tedne
2. Postakutna faza
3-6 tednov
3. Faza vzdrževanja
6-12 tednov
1. Akutna faza
1. Akutna faza: lajšanje bolečin v zadnjici in nogi
V akutni fazi, ki traja od 1 do 3 tedne po nastopu bolečina lahko pacienti v večini primeorv samo odpravijo bolečine v zadnjici in nogi z ukrepi samopomoči, ter protibolečinskimi in protivnetnimi zdravili, ki so navedene spodaj.
Ukrepi samopomoči
Pacienti lahko sami učinkovito zmanjšajo akutne bolečine v ritnici in izboljšajo gibljivost kolka z ukrepi samopomoči, ki so navedeni spodaj.
- Samomasaža mehkih tkiv z žogico ali valjčkom: s samomasažo s tenis ali golf žogico lahko sami sprostite zakrčena mehka tkiva (ritne in obkolčne mišice), ter zmanjšate bolečino v ritnici in nogi. Pri samomasaži s tenis ali golf žogico točkovno pritisnete v bolečo točko na mišici piriformis in počakate da ta popusti (30 do 60 sekund).
- Raztezne vaje: z razteznimi vajami si lahko sprostite zakrčeno mišico piriformis in rotatorje kolka in tako zmanjšate bolečine in gibalne omejitve.
- Krioterapija (hlajenje): s hlajenjem (krioterapijo) na mestu bolečine lahko učinkovito zmanjšate vnetje, oteklino in bolečino v zadnjici in nogi. Hlajenje je priporočljiva do 72h po nastopu akutne bolečine, ali neposredno po obremenitvi mišice piriformis (vadba, dolgotrajna hoja, sedenje).
- Toplotna (grelna) terapija: s toplotno terapijo na mestu bolečine (ritnica, noga ali križ) sprostite mišično tkivo, povečate gibljivost in zmanjšate bolečine. Toplotna terapija je priporočljiva po umiritvi akutne bolečine in vnetja (72h po nastopu bolečine), ter pred izvajanjem športne dejavnosti ali raztezanja.
- Prilagoditev delovnega mesta: prilagoditev delovnega mesta z uporabo stoječe mize, rednih odmorov, pravilne poravnave višine ekrana ter uporabo ergonomskega stola vam pomaga zmanjšati dnevne obremenitve na mišico piriformis.
Protibolečinska in protivnetna zdravila
Protibolečinska in protivnetna zdravila za blago, zmerno in hudo bolečino so naslednja.
- Mazilo za piriformis: mazilo za piriformis sindrom, ki se najpogosteje uporabljajo za zmanjšanje bolečine so NSAID geli in mazila (diklofenak, ibuprofen), mazila z učinkom hlajenja (mentol, kafra) in mazila z učinkom segrevanja (kapsaicin, salicilati).
- Protibolečinska zdravila: protibolečinska zdravila so oblika zdravil, ki se uporabljajo za lajšanje zmerne bolečine in vključujejo NSAID (Brufen, Nalgesin), mišične relaksante (Sirdalud, Lioresal) in v redkih primerih opioidne analgetike (Tramal, Marol, Zydol).
- Protivnetna zdravila (lokalne injekcije kortikosteroidov): protivnetna zdravila v obliki lokalnih injekcij kortikosteroidov so zdravila za lajšanje hude bolečine in vnetja mišice piriformis in okoliških tkiv, ki jih predpiše zdravnik.
- Injekcije onabotulinumtoxinA: injekcije onabotulinumtoxinA so oblika zdravil za lajšanje hude bolečine, ki se uporabljajo pri trdovratnem ali kroničnem mišičnem spazmu piriformisa za začasno blokiranje živčno-mišičnega prenosa v mišici piriformis in lajšanje bolečine v zadnjici in nogi.
Uporaba protibolečinskih in protivnetnih zdravil je priporočljiva za zmanjšanje bolečine in vnetja, kadar onemogočata ali otežujeta vsakodnevne aktivnosti (hojo, sedenje, spanje) in vključitev v program fizioterapije.
2. Postakutna faza
2. Postakutna faza: aktivna fizioterapevtska rehabilitacija
V postakutni fazi se zdravljenje osredotoča na obnovitev obremenilne kapacitete glutealnih in obkolčnih mišic, ter funkcionalno gibljivost kolka s prilagojenim vadbenim programom, ter manualnimi in fizikalnimi terapijami.
Prilagojen vadbeni program
Prilagojen vadbeni program vključuje naslednje sklope vaj.
- Vaje za krepitev glutealnih (ritnih) mišic: vaje za krepitev glutealnih mišič, so kineziološke vaje s katerimi stabiliziramo medenični obroč in tako zmanjšamo pritisk na mišico piriformis. Vaje za krepitev glutealnih mišič so most (bridge), most z eno nogo (one leg bridge), vaja ptičji pes (bird dog), in bočna hoja z elastičnim trakom.
- Raztezne vaje: raztezne vaje so oblika kineziološke vadbe, s katerimi sprostimo zakrčeno mišico piriformis ,mišice kolka, ter medeničnega obroča in tako zmanjšamo pritisk na ishiadični živec in bolečino v zadnjici. Raztezne vaje, ki najpogosteje uporabljamo pri piriformis sindromu so ležeči, sedeči razteg, razteg mačka-krava in joga raztegi.
- Stabilizacijske vaje: stabilizacijske vaje so kineziološke vaje s katerimi okrepimo stabilnost trupa (hrbtenice in medenice), s čimer zmanjšamo obremenitev na mišico piriformis in zmanjšamo bolečine v zadnjici. Stabilizacijske vaje, ki jih najpogosteje izvajamo pri piriformis sindromu so stranski most (side plank), most (bridge), most na žogi.
Manualne terapije
Manualne terapije, ki jih uporabljamo za odpravo bolečine pri piriformis sindromu so naslednje.
- Globinnska masaža: globinska masaža je oblika manualne terapije s katera sprosti zakrčene mišične struktura zadnjice in tako zmanjša pritisk na živec in bolečino.
- Miofascialno sproščanje: miofascialno sproščanje je manualna fizioterapevtska tehnika, ki razbremeni fascialno napetost okoli mišice piriformis in tako zmanjša bolečino.
- Mobilizacija kolčnega sklepa ter lumbosakralnega predela: mobilizacija kolčnega sklepa ter lumbosakralnega predela se uporablja za izboljšanje gibljivosti kolčnega sklepa in zmanjšanje pritiska na ishiadični živec
- Suho iglanje (dry needling): suho iglanje (dry needling) je manualna fizioterapevtska tehnika s katero sprostimo globok spazem mišice piriformis, zmanjšamo bolečino in izboljšamo gibljivost.
Instrumentalne (fizikalne) terapije
Instrumentalne (fizikalne) terapije, ki jih uporabljamo pri piriformis sindromu so naslednje.
- TECAR terapija: TECAR terapija je fizikalna (protibolečinska) terapija s katero pospešimo mikrocirkulacijo, zmanjšamo mišični spazem in lajšamo bolečino v zadnjici.
- Toplotna terapija (topli in hladni obkladki): toplotna terapija je fizikalna terapija s katero pospešimo prekrvavitev, sprostimo napete mišice in pohitrimo presnovo v tkivih, kar na omogoča lajšanje bolečine v zadnjici in kolku.
- Elektroterapija (TENS): elektroterapija (TENS) je fizikalna (protibolečinska) metoda zdravljenja, s katero pri piriformis sindromu zaviramo prenos bolečinskih signalov, spodbujamo prekrvavitev, ter sprostimo napeta mišična vlakna in tako zmanjšamo bolečine v ritnici in nogi.
3. Faza vzdrževanja
3. Faza: kineziološka vadba
V zadnji fazi rehabilitacije gradimo fizično pripravljenost in odpornost telesa za varno vrnitev pacientov k športnim dejavnostim in preprečitev ponovitve težav.
Napredne kineziološke vaje za vrnitev v šport
- Izpadni koraki: izpadni koraki naprej, pri katerem je sprednja noga pod kotom 45 stopinj
- Pliometrija: poskoki z obema nogama in nadzorovan enonožni pristanek
- Športno specifične vaje z nadzorom medenice
Podporne (regeneracijske) fizikalne terapije
- Presoterapija: presoterapija spodbuja limfni in venski pretok, izboljša tkivno oksigenacijo in pospešuje regeneracijo po vadbi
Specialna fizioterapija za piriformis sindrom Meridian-Fit
V kliniki Meridian-Fit v Ljubljani izvajamo specialno fizioterapijo za piriformis sindrom s pomočjo kineziološke vadbe, ter manualnih in fizikalnih terapij učinkovito zmanjša bolečine v ritnici in nogi, obnovi funkcionalno gibljivost kolka, ter omogoča vrnitev k vsakodnevnim in športnim aktivnostim.
Kako poteka rehabilitacija piriformis sindroma v Meridian-Fit?
1. Natančni in strokovni diagnostični pregled (obravnava)
Fizioterapija piriformis sindroma v kliniki Meridian-Fit se začne z natančno diagnostično obravnavo, ki traja 60 do 90 min. Diagnostični pregled se izvaja z uporabo modernih naprav diagnostike (ultrazvok, merilne plošče, topografija) in vključuje anamnezo, fizični pregled, speicalne fizioterapevtske teste ( FAIR test ), ter po potrebi tudi diagnostično slikanje.
2. Specialne manualne terapije in sodobne fizikalne aparature (tehnike)
Specialne manualne in sodobne fizikalne aparature (tehnike), ki jih v kliniki Meridian-Fit uporabljamo pri piriformis sindromu so navedene spodaj.
Manualne terapije
- Globinska masaža: sproščamo zakrčene mišične struktura zadnjice in zmanjšamo pritisk na živec in bolečino.
- Miofascialno sproščanje: razbremenimo fascialno napetost okoli mišice piriformis in zmanjšamo bolečino.
- Suho iglanje (dry needling): sprostimo globoke spazme mišice piriformis, s čimer zmanjšamo bolečino in izboljšamo gibljivost.
Specialne manualne terapije
- Akupunktura: sprostimo globoke zakrčene vozle mišice piriformis za zmanjšanje bolečine, ter povečanje obseg gibljivosti kolka.
- ERGON terapija: sprostimo fascialne napetosti okoli kolka, glutealnih in stegenskih mišic, ter tako zmanjšamo bolečino.
- Akupunktna masaža po Penzlu: spprosti napeta vozlišča v spodnjem delu hrbta, področju medenice in noge, ter tako pospešimo samoregeneracijske procese telesa.
Sodobne fizikalne aparature (tehnike)
- TECAR terapija (2-3 terapiji): pospešimo mikrocirkulacijo, zmanjšamo mišični spazem in lajšamo bolečino v zadnjici.
- Elektroterapija TENS (1-2 terapiji): spodbujamo prekrvavitev in zaviramo prenos bolečinskih signalov za zmanjšanje bolečin v ritnici in nogi
- Magnetoterapija (1-2 terapiji): zmanjšujemo vnetja in pospešuje regeneracijo mišic ter živčnih struktur
- Ultrazvočna terapija (1-2 terapiji): povečamo prekrvavitev in spodbuja celjenje poškodovanih mišic in fascij
3. Aktivna rehabilitacija in specialni protokoli zdravljenja
Fizioterapevtska rehabilitacija piriformis sindroma v kliniki Meridian-Fit temelji na aktivni rehabilitaciji, in že v zgodnjih fazah vključuje specializirane sklope vaj (samostojnih in nadzorovanih) z obvladovanjem obremenitev, edukacijo in postopnim vračanjem k dejavnostim.
4. Dolgoročna vzdrževanje stanja in preventiva
Dolgoročne rezultate in preventivo pred ponovnimi zagoni zagotavljamo z naslednjimi ukrepi.
- Izdelava personaliziranega programa vaj za domače izvajanje
- Edukacija o prilagoditvah športnih aktivnosti
- Edukacijo pacienta o pravilnih delovnih položajih, tehnikah dviganja bremen in omejitvah pri izvajanju aktivnosti
- Edukacija o samoregulaciji simptomov
Kaj pričakovati od fizioterapije Meridian-Fit?
Rezultate, ki jih lahko pričakujete pri fizioterapevtskemu zdravljenju piriformis sindroma v kliniki Meridian-Fit so naslednji.
- Popolno okrevanje pri 51,2% primeroc v 2 do 6 tednih
- Več kot 50% zmanjšanje bolečin pri 79% bolnikov
- Izboljšanje funkcionalnosti pri 62,8%
- Vrnitev k športnim dejavnostim brez bolečin in omejitev v 50 do 80%
- 60% pacientov ne potrebuje farmakološkega zdravljenja
- 95% pacientov ne potrebuje operativnega posega
Katere so prednosti fizioterapije Meridian-Fit?
Prednosti fizioterapije Meridian-Fit pri zdravljenju piriformis sindroma so naslednje.
- Specializirani fizioterapevti, kineziologi in rehabilitacijski protokoli za zdravljenje piriformis sindroma
- Specialne manualne terapije in sodobne naprave diagnostike in fizikalne obravnave
- 15 let izkušenj in več kot 320 obravnavanih primerov piriformis sindroma
- Holistično zdravljenje piriformis sindroma za dolgoročne rezultate in preventivno odpornost
- Popolna individualizacija rehabilitacijskega programa glede na stanje posameznika in njegove cilje
- Dostopnost obravnave hitro in brez čakanja
- Specialisti za Ljubljano in osrednjeslovensko regijo
- Najbolje ocenjena fizioterapija za piriformis sindrom po mnenju strank
Kakšna je cena fizioterapije Meridian-Fit?
Cene fizioterapije pri piriformis sindromu so naslednje.
- Cena diagnostičnega pregleda: 80 eur
- Cena manuale ali fizikalneterapije: 80eur
- Cena kineziološke vadbe: 80 eur
- Cena rehabilitacijskega paketa po 5 obravnav: 370 eur
- Cena rehabilitacijskega paketa po 10 obravnav: 720 eur
Katere so prednosti fizioterapije Meridian-Fit?
Prednosti fizioterapije Meridian-Fit pri zdravljenju piriformis sindroma so naslednje.
- Specializirani fizioterapevti za zdravljenje piriformis sindroma
- 7 let izkušenj z odpravo piriformis sindroma
- Popolna individualiziranost rehabilitacijskega programa
- Najsodobnejše naprave diagnostike in rehabilitacije
- Dostopnost brez čakalnih vrst
- Specialisti za Ljubljansko (osrednje slovensko) regijo
Koliko časa traja piriformis sindrom?
Piriformis sindrom v povprečju traja od 1 do 12 tednov, odvisno od vzroka za nastanek, resnosti utesnitve in začetka zdravljenja.
- Blag piriformis sindrom: blag piriformis sindrom spontano izzveni v 1 do 2 dneh.
- Zmerni piriformis sindrom: zmerni piriformis sindrom zahteva aktivno zdravljenje (fizioterapija, vadba, zdravila) in se pogosto pozdravi v 6 do 12 tednih.
- Hud (kronični) piriformis sindrom: hud (kronični) piriformis sindrom, pri katerem bolečina vstraja več kot 12 tednov lahko traja tudi do enega leta.
Kdaj lahko pričakujete vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim?
Vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim brez bolečin kot so delo, hoja po stopnicah, stanje je pogosto možno v 2 do 4 tednih.
Kdaj lahko pričakujete vrnitev k aktivnostim in športu?
Vrnitev k športnim aktivnostim kot sta tek in kolesarjenje lahko pričakujete v 3 do 4 tednih, pri hudih primerih pa v od 6 do 8 tednih.
Katere so vaje za piriformis sindrom?
Vaje za piriformis sindrom (raztezne, aktivacijske, samomasažne, aerobne in vaje za mobilnost) so navedene spodaj.
Raztezne vaje
1. Vaja: Razteg mišice piriformis v ležečem položaju (figure-four stretch)
Razteg mišice piriformis v ležečem položaju (figure-four stretch)pomaga pri odpiranju kolkov in raztezanju mišice piriformis. Izvedba vaje je opisana in spodaj.
- Lezite na hrbet, kolena naj bodo pokrčena, stopala na tleh.
- Položite gleženj boleče noge na nasprotno stegno (tik nad kolenom), da oblikujete “št. 4”.
- Z rokami primite spodnjo nogo in jo nežno povlecite proti sebi.
- Razteg bi morali občutiti v zadnjici prekrižane noge.
- Zadržite 20–30 sekund in ponovite na drugi nogi. Izvedite 3 ponovitve na vsaki strani.
2. Vaja: Sedeči razteg piriformisa (seated piriformis stretch)
Sedeči razteg piriformisa (seated piriformis stretch) pomaga pri odpiranju kolkov in raztezanju mišice piriformis in je odlična alternativa za tiste, ki težko ležite na tleh. Izvedba vaje je opisana in spodaj.
- Sedite na stabilen stol z ravnim hrbtom in stopali na tleh.
- Gleženj boleče noge položite čez nasprotno koleno.
- Nežno pritisnite koleno navzdol ali se rahlo nagnite naprej iz kolkov (hrbet naj bo raven).
- Občutiti bi morali razteg v zadnjici prekrižane noge.
- Zadržite 20–30 sekund, nato ponovite z drugo nogo. Izvajajte 2–3x na dan.
3. Vaja: Sedeča živčna mobilizacija za sproščanje ishiadičnega živca (“nerve flossing”)
S to vajo boste sprostilii ishiadični živec, izboljšali njegovo gibljivost in zmanjšali draženje, ki ga povzroča pritisk mišice piriformis. Prav tako je vaja uporabna za raztegovanje med delom.
- Udobno se usedite na rob stabilnega stola, z ravnim hrbtom in sproščenimi rameni.
- Stopala naj bodo plosko na tleh, kolena pa pokrčena približno pod kotom 90°.
- Iztegnite eno nogo naprej, tako da je peta na tleh, stopalo pa dvignjeno navzgor, tako da so prsti obrnjeni proti stropu (dorzalna fleksija).
- Hrbet naj ostane raven. Roke naj sproščeno počivajo ob telesu ali na stegnu.
Gibanje izvajajte usklajeno:
- Nagnite glavo naprej (brado proti prsim) in spustite stopalo na tla (plantarna fleksija).
- Nato počasi dvignite glavo nazaj (pogled usmerjen proti stropu), hkrati pa dvignite prste na iztegnjeni nogi navzgor (dorzalna fleksija gležnja).
- Kombinacijo giba nato izmenjujete.
Vajo ponovite 10-krat v počasnem, tekočem ritmu: Glava gor – prsti gor, glava dol – stopalo dol. Cilj vaje je ustvariti “drsni učinek” vzdolž živca (t. i. flossing), brez da bi živec naenkrat močno raztegovali. Vaja naj bo nežna in tekoča.
Aktivacijske in krepilne vaje
4. Vaja: Most (Bridge exercise)
- Lezite na hrbet in pokrčite kolena, stopala naj bodo v širini bokov in plosko na tleh.
- Aktivirajte trebušne mišice, kot bi želeli potegniti popek navzdol, nato pa dvignite zadnjico od tal. Ob dvigu izdihnite in zadržite položaj nekaj sekund, pri tem pazite, da hrbtenica ostane v nevtralnem položaju.
- Ob vračanju v začetni položaj rahlo vdihnite.
- Ponovite 10–15-krat
5. Vaja: Ptič-pes (bird dog)
- Postavite se v klečeči položaj na vseh štirih.
- Aktivirajte trebušne mišice za stabilizacijo hrbtenice, nato pa ob izdihu dvignite iztegnjeno nogo in zadržite položaj nekaj sekund.
- Ob vdihu počasi vrnite nogo nazaj in ponovite z drugo nogo.
- Težjo različico vaje izvedete tako, da istočasno z dvigom noge dvignete tudi nasprotno roko.
- Naredite 8–12 ponovitev na vsaki strani
Samomasaža (fascialno sproščanje)
6. Vaja: Valjčkanje s penastim valjem (foam rolling)
- Vsedite se na valj, tako da ga namestite pod točko bolečine v ritnici. Gleženj prekrižajte čez nasprotno koleno in se nagnite na bolečo stran.
- V kratkih gibih se valjajte po točki bolečine in v razponu 5–10 cm naprej in nazaj v intervalih po 30 do 60 sekund.
- Na najbolj občutljivi točki zadrži pritisk 20–30 in predihajte bolečino
- Valjčkajte se od 60 do 90 sekund na stran
Aerobne
7. Vaja: Hoja po ravnem
Vsakodnevna hoja po ravnem od 20 do 30 minut.
Katere vaje in aktivnosti so odsvetovane pri piriformis sindromu?
Vaje in aktivnosti, ki so odsvetovane pri piriformis sindromu so naslednje.
- Potisk z nogami v sedečem položaju (seated leg press)
- Vaja »školjka« (clamshell)
- Bočni dvigi noge v leži na boku
- Veslanje na veslaškem ergometru (več kot 10min)
- Pliometrija (skoki/poskoki)
- Globoki počepi
- Vaje v sedečem položaju
- Tek (več kot 20min)
- Kolesarjenje (več kot 20min)
Pogosta vprašanja
Kako preprečiti nastanek piriformis sindroma?
Ukrepi s kateremi lahko preprečimo nastanek piriformis sindroma so naslednji.
- Redna telesna vadba: redna telesna vadba pomaga preprečiti nastanek piriformis sindroma, saj ohranja uravnoteženo mišično moč, gibljivost kolkov, ter splošno fizično pripravljenost in tako prepreči preobremenitev mišice piriformis. Redna telesna vadba pripomore k preprečitvi piriformis sindroma zgolj, če se pred vadbo raztegnete in ogrejete mišice.
- Redno izvajanje vaje školjka (Clamshell Exercise): redno izvajanje vaje školjka (Clamshell Exercise) pomaga preprečiti nastanek piriformis sindroma, saj krepitev mišici gluteus medius in minimus in tako poveča obremenilno kapaciteto piriformisa in kolčnega sklepa.
- Pravilna telesna drža: pravilna telesna drža pomaga zmanjšati verjetnost za nastanek piriformis sindroma, saj ohranjanje nevtralnega položaja hrbtenice in pravilne poravnave medenice pri sedenju, vožnji, stanju in hoji zmanjšuje obremenoitve mišice piriformis.
- Ergonomske prilagoditve: ergonomske prilagoditve, kot so pravilna pozicija sedenj z obemi nogami na tleh, uporaba ergonomskega stola, ki podpira ledveni del hrbtenice, uporaba podpore za hrbtet ali stoječe mize, so ukrepi s katerim zmanjšamo obremenitev na mišico piriformis in preprečimo nastanek piriformis sindroma.
- Izogibanje dolgotrajnemu sedenju: izogibanje dolgotrajnemu sedenju je ukrep, s katerim v največji meri zmanjšamo tveganje za nastanek piriformis sindroma, saj prepreči da se zmanjša pretok krvi skozi mišico, njeno zakrčenje in vnetje (nastanek sindroma). Dolgotrajnemu sedenju se izogibate z rednim vstajanjem iz sedečega položaja (na vsakih 50min), in z uporabo stoječe mize.
- Redno raztezanje: redno raztezanje glutealnih in zadnjih stegenskih mišic od 2 do 3 krat na dan, ter pred športnimi aktivnostmi zmanjšuje tveganje za spazem mišice piriformis in nastanek sindroma.
Ali masaža pomaga pri piriformis sindromu?
Da, masaša pri piriformis sindromu lahko pomaga kratkoročno zmanjšati bolečine in izboljšati rotacijo in funkcijo kolka saj izboljša lokalno prekrvavitev, zmanjša napetost v globokih mišicah zadnjice, pospeši limfno drenažo in pomaga pri odpravi miofascialnih prožilnih točk.
Masaša, ki pomaga pri piriformis sindromu je frikcijska masaža, ter masaža v obliki miofascialnega sproščanja.
Koliko časa traja bolečina pri piriformis sindromu?
Bolečina pri piriformis sindromu pogosto izzveni v 1 do 7 dneh, pri težjih utesnitvah živca, ki zahtevajo aktivno zdravljenje pa bolečina lahko vztraja od 1 do 6 tednov.
Pri hudi (kronični) obliki piriformis sindroma bolečina lahko vztraja več kot 12 tednov.
Kdaj lahko začnem s tekom pri piriformis sindromu?
Z blagim tekom (menjavanje teka in hoje) pri piriformis sindromu lahko začnete, ko ste zmožni 30 minut hoje brez bolečin. Tek v polni zmogljivosti je pogosto možen v 3 do 4 tednih, pri hudih utesnitvah živca pa v 6 do 8 tednih.
Kako nastane piriformis sindrom?
Piriformis sindrom nastane, ko mišica piriformis zaradi preobremenitve ali neposrednega pritiska zateče, se zakrči in utesni ishiadični živec, ki poteka skozi mišico ali ob njej. Do preobremenitve mišice piriformis najpogosteje pride pri teku, kolesarjenju ali dvigovanju uteži, do pritiska na mišico pa ob sedenju in padcih na mišico.
Ali je piriformis sindrom lahko povezan s tekom?
Da, piriformis sindrom je lahko povezan s tekom, saj tek ob šibkih glutealnih mišicah in rotatorjih kolka pogosto preobremeni mišico piriformis in povzroča njeno vnetje, ter bolečine.
Ali je piriformis sindrom lahko odgovoren za bolečine v spodnjem delu hrbta?
Da, piriformis sindrom je lahko odgovoren za bolečine v spodnjem delu hrbta, še posebej kadar so te površinske, pekoče in se pojavljajo istočasno z bolečinami v ritnici.
Kakšna je razlika med piriformis sindromom in išiasom?
Razlika med piriformis sindromom in išiasom je v lokaciji bolečine, nevroloških simptomih, diagnozi in vzrokih.
- Lokacija bolečine: bolečina pri piriformis sindromu izhaja iz zadnjice in se redko širi pod koleno, pri išiasu pa bolečina izhaja iz ledvenega dela hrbta in se seva v nogo, stopalo in prste na nogi.
- Poslabšanje bolečine: bolečina pri piriformis sindromu se poslabša ob sedenju, vožnji, stanju na mestu, hoji po stopnicah, pri išiasu pa se bolečina poslabša ob dvigu noge v ležečem stanju.
- Nevrološki simptomi: nevrološki simptomi v nogi in stopalu (mravljinci, mišična šibkost, zmanjšani refleksi) so pogost diferencialni simptom po katerih išias ločimo od piriformis sindroma.
- Diagnoza: piriformis sindrom diagnosticiramo s pomočjo neposrednega pritiska na mišico piriformis ali FAIR testa, ki reproducirata bolečino piriformis sindroma. Išias diagnosticiramo s lasegue testom (straight leg raise test) in slikovno diagnostiko (MRI, RTG, CT) ki pokaže obstoj primarnega razloga za išiasdično bolečino kot je hernija diska, spinalna stenoza.
- Vzroki: vzrok za piriformis sindrom je preobremenitev mišice piriformis in utesnitev ishiadičnega živca na nivoju mišice (ritnica, kolk), vzrok za išias pa je degenerativna sprememba hrbtenice (hernija diska, spinalna stenoza, spondilolisteza.
Viri in literatura
- NICE NG59 (2016–): Low back pain and sciatica in over 16s: assessment and management. (nice.org.uk)
- NHS (nhs.uk): Sciatica – symptoms, urgent signs & when to see a GP; Back pain – advice.
- RNOH NHS (Royal National Orthopaedic Hospital): Deep Gluteal Syndrome – patient information (sitting/driving, activity advice).
- ACR Appropriateness Criteria (2021): Low Back Pain. JACR.
- ACP Guideline (2017): Noninvasive treatments for acute, subacute, and chronic low back pain. Ann Intern Med. DOI: 10.7326/M16-2367.
- OUH (Oxford University Hospitals) CES awareness: Cauda Equina Syndrome—Immediate action (PDF).
- UHCW NHS: Steroid Injection Aftercare (24–48 h rest) (PDF).
- St George’s University Hospitals NHS: Back pain advice (PDF).
- FOM/BOHRF (occupational health): Early return-to-work guidance for back pain.
Izvirni članki
- Hopayian K, Danielyan A. (2018). Four symptoms define the piriformis syndrome. Eur J Orthop Surg Traumatol. DOI: 10.1007/s00590-017-2031-8.
- Hopayian K, et al. (2010). The clinical features of the piriformis syndrome. Eur Spine J. DOI: 10.1007/s00586-010-1504-9; PMCID: PMC2997212.
- Fishman LM, et al. (2002). Piriformis syndrome: diagnosis, treatment, and outcome (FAIR test cohort).Arch Phys Med Rehabil.
- Devillé WL, et al. (2000). The test of Lasègue: systematic review/meta-analysis. Spine. DOI: 10.1097/00007632-200005010-00016.
- Martin HD, et al. (2015). Deep gluteal syndrome. J Hip Preserv Surg. DOI: 10.1093/jhps/hnv029; PMCID: PMC4718497.
- Chhabra A, et al. (2012). MR Neurography of Piriformis Syndrome. AJR. DOI: 10.2214/AJR.11.6981.
- Yang S, et al. (2015). Piriformis syndrome on MR neurography. Medicine (Baltimore). DOI: 10.1097/MD.0000000000001504; PMCID: PMC4635745.
- Beynon R, et al. (2019). Diagnostic utility of selective nerve root blocks: systematic review. BMJ Open.DOI: 10.1136/bmjopen-2018-025790.
- Cochrane Review (2015). Massage for low-back pain. Cochrane Database Syst Rev. DOI: 10.1002/14651858.CD001929.pub3.
Slovenske klinične smernice
- NIJZ — “Na poti k celostni obravnavi pacientov z bolečino v hrbtu.” Projekt in publikacije (okvir obravnave LBP v Sloveniji).
- Zdravniški vestnik — članki/okvirji o obravnavi bolnika z bolečino v križu in o uporabi slikovne diagnostike(klinični kontekst, ne PS-specifično).
- MF UL — učna skripta “Obravnava bolečine v križu” (PDF; izobraževalni okvir za LBP/subakutno-kronično)
- FZJ/ZZZS (brošura) Preprečevanje in obvladovanje bolečine v križu pri zaposlenih v zdravstveni negi (projektno gradivo; ergonomija/vaje).
- Zdravniška zbornica — Kompendij pripravništva (2018) — poglavja o obravnavi LBP v urgentni ambulanti (okvir za klinično prakso)
- UKC Maribor — Ortopedija (Bilten 2023) — injekcijski postopki za ishialgijo/radikulopatijo (konceptualno uporabno pri diferencialni diagnozi PS).
Glavne slovenske raziskave
- Mikolič, J. (2018). Fizioterapevtski pristopi pri zdravljenju sindroma mišice piriformis. Diplomsko delo, UL (RUL).
- Golob, I. (2023). Fizioterapevtska obravnava pacienta s sindromom mišice piriformis. REVIs OpenScience (diplomsko delo/pregled).
- Petrič, M. (2025). Učinek napetosti mišice piriformis na draženje ishiadičnega živca. Diplomsko delo, FZAB (PDF).
- Slivnik, M. (2017). Sindrom mišice piriformis: fizioterapija, raztezanje/sproščanje, dekompresija živca. Diplomsko delo, UL (zadetki v RUL; zapis).
- Kelc, R.; Pejković, B.; Bajec, T. Piriformis muscle – clinical anatomy and its role in diagnostic difficult piriformis syndrome. Bibliografski zapis v COBISS (slovenski avtorji; strokovno/učbenik/gradivo).