Mobilna verzija spletne strani še ni na voljo.

Meridian fit logo
[email protected] 070 34 66 46
Naročite se

Na pregled se lahko naročite na:

[email protected] ali 070 34 66 46
Naroči se na pregled
Poškodbe hrbtenice

Poškodbe hrbtenice

Vas zanima katere so najbolj pogoste poškodbe hrbtenice, ki jih obravnavamo v centru Meridian-Fit? V spodnjem članku poleg splošnih informacijo najpogostejših poškodb hrbtenice navajamo še simptome, ter postopke diagnosticiranja, informacije o rehabilitaciji ter nasvete za samopomoč.

Hernija diska Bolečine v križu Protruzija diska hrbtenice Išias Artritis hrbtenice Osteoartritis hrbtenice Spinalna stenoza Sindrom fasetnega sklepa Bolečina v sakroiliakalnem sklepu Poudarjena prsna kifoza Skolioza Druge poškodbe
Naroči se na pregled

Hernija diska (diskus hernija ledvene hrbtenice)

Kaj je hernija diska?

Hernija diska ali zdrs medvretenčne ploščice označuje poškodbeno stanje, pri katerem pride do izbočenja jedra medvretenčne ploščice, kar povzroča različne motnje v delovanju telesa (draženje živčne korenine, ostro in topo bolečino, mišično šibkost). Hernija diska je najpogosteje posledica degenerativnih sprememb, ki nastanejo zaradi staranja, ter poškodbe ali travme (prometne nesreče, dvig težkih bremen). 95 % tveganje za razvoj hernije v ledvenem predelu imajo posamezniki, stari med 25 in 55 let, ki dolgotrajno sedijo in imajo slabo telesno držo. Hernijo diska v večini primerov uspešno zdravimo s fizioterapijo . 85 % do 90 % posameznikov dolgoročno okreva po herniji diska.

Kateri so glavni simptomi in znaki hernije diska?

Glavni simptomi in znaki hernije diska o navedeni spodaj.

  • Ostra in pekoča bolečina, ki se običajno širi v noge,
  • otrplost (stanje zmanjšanega zaznavanja občutkov),
  • mravljinčenje,
  • mišična šibkost,
  • sindrom Kavde ekvine (disfunkcijo črevesja ali mehurja).

Kako diagnosticiramo hernijo diska (diagnostični pregled)?

Hernijo diska diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti hernije diska. 

  • Pri anamnezi pacienti s hernijo diska poročajo o ostri ali pekoči bolečini v ledvenem predelu hrbta in jo običajno pokažejo z dlanjo v prečni smeri v ledvenem delu hrbtenice. Običajno opisujejo, da se je bolečina pričela nenadno ali po akutnem dogodku kot je dvig težkega bremena. Bolečina lahko izžareva po zadnji strani noge navzdol, vse do prstov. Omenijo, da se težko izravnajo, čutijo bolečino med kašljanjem, zjutraj težko vstanejo in da bolečino omili hoja.
  • Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se običajno odkrije spremenjena drža (trup je zamaknjen v stran), povišana togost obhrbteničnih mišic, zmanjšan in boleč oseb gibljivosti (predvsem v smeri upogiba), zmanjšano občutenje od kolka do prstov, po zadnji strani noge (točen predel je odvisen od tega, na katerem nivoju ledvenega vretenca se je hernija zgodila), lahko je spremenjen tudi vzorec hoje.
  • Slikovna diagnostika v obliki rentnegnskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) in računalniške tomografije (CT) se uporablja za prepoznavanje hernije diska. RTG se uporablja z namenom ugotavljanja strukturnih sprememb ali nepravilnosti hrbtenice. MRI zagotovi informacije o obsegu in lokaciji hernije diska ter pridruženih kompresij živčne korenine. CT se uporablja, kadar prej omenjeni slikovni metodi ne podata dovolj natančnih informacij.

Kako zdravimo hernijo diska in koliko časa traja rehabilitacija?

Hernijo diska v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija 

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti, obsega gibljivosti in vzpostavljanje funkcionalnosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.

  • Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, kinesiotaping),
  • instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
  • gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje gibljivosti hrbtenice, krepitev stabilizatorjev hrbtenice (mišice trupa in hrbta), zmanjšanje obremenitev na medvretenčne ploščice).

Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 8 do 12 tednov, odvisno od poteka simptomov, starosti posameznika in upoštevanja navodil fizioterapevta/zdravnika. 85 % posameznikov se po konzervativnem zdravljenju poškodbe hernije diska vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje? 

Operativno zdravljenje hernije se svetuje, v primeru vztrajajočih simptomov (bolečina, mravljinčenje, otrplost), ki se po 6 mesecih konzervativnega zdravljenja ne izboljšajo ter v primeru hujših nevroloških izpadov z izgubo nadzora nad mehurjem in črevesjem (npr. sindrom Kavde ekvine). Kirurški posegi za zdravljenje hernije diska vključujejo laminektomijo (odstranitev dela vretenca – lamine), disektomijo (odstranitev dela medvretenčne ploščice), zamenjavo poškodovanega diska z umetnim diskom ali spinalno fuzijo (spojitev vretenc).

Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 4 tednov do 1 leta, odvisno od vrste operativnega posega, ciljev posameznika in velikosti poškodbe. 81 – 89 % posameznikov se po operativnem zdravljenju hernije diska vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.

Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?

  • Uporaba hladnih ali toplih obkladkov na mestu bolečine, kar bolj pripomore k zmanjšanju simptomov. 
  • Izogibanje aktivnosti, ki poslabšajo simptome (upogibanje trupa, dolgotrajno sedenje, prisilna drža, dvigovanje težkih bremen).
  • Prilagajanje obremenitve na ledveno hrbtenico (pravilna drža).
  • Izvajanje terapevstkih vaj po navodilih zdravnika, fizioterapevta ali kineziologa.
  • Uporaba nesteroidnih antirevmatikov, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
Naroči se na pregled Preberi več
Hernija diska (diskus hernija ledvene hrbtenice) Hernija diska (diskus hernija ledvene hrbtenice)

Bolečine v križu (bolečina v spodnjem delu hrbta)

Kaj so bolečine v križu (bolečina v spodnjem delu hrbta)?

Bolečine v križu označujejo bolečinsko stanje v spodnjem delu hrbta, med rebri in zadnjico, ki so lahko posledica “napačnega giba” (hitrega predklona, zasuka, dviga uteži) ali patološkega stanja (hernija diska, zlomi vretenc, artritis, menstrualni krči, nosečnost, poškodbe vezi ali mišic). Bolečine v križu se pojavljajo pri več kot 60 % odraslih, najpogosteje pri pri ženskah med 50. in 55. leti, oz. ko vstopijo v obdobje menopavze. 40 – 82 % posameznikov se po rehabilitaciji bolečine v križu vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.

Kateri so glavni simptomi bolečin v križu?

Glavni simptomi bolečin v križu so navedeni spodaj.

  • Ostra in topa bolečina v ledven delu hrbtenice, ki lakho izžareva po nogi,
  • mravljinčenje,
  • zmanjšano občutenje,
  • občutek togosti.

Kako diagnosticiramo bolečine v križu (diagnostični pregled)?

Vzrok za bolečine v križu diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda, laboratorijskih preiskav in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti vzroka za nastanek bolečin v križu. 

  • Pri anamnezi pacienti z bolečinami v križu poročajo o ostri ali topi bolečini v ledvenem delu hrbta, ki je lahko lokalizirana med rebri in zadnjico. Običajno opisujejo, da se je bolečina pričela nenadno ali po akutnem dogodku (npr. padec na zadnjico, dvig težkega bremena, hiter dvig iz predklona). Omenijo, da se s težavo dvignejo s predklona, se težko obračajo, nesejo težak predmet ali imajo občutek togosti v ledvenem delu.
  • Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se običajno odkrije povišana togost obhrbteničnih mišic, zmanjšan in boleč obseg gibljivosti, zmanjšano občutenje od kolka do prstov, po zadnji strani noge (točen predel je odvisen od mesta poškodbe), lahko je spremenjen tudi vzorec hoje. Uporabljajo se provokativni testi, na podlagi katerih lažje ugotovimo vzrok za nastanek bolečin v križu.
  • Laboratorijske preiskave vključujejo analizo krvi in urina, na podlagi katerih lahko najdejo vzrok za nastanek bolečin v križu (npr. ankilozirajoči spondilitis – vnetna bolezen hrbtenice in sakroiliakalnega sklepa).
  • Slikovna diagnostika v obliki rentnegnskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI), računalniške tomografije (CT) in elektromiografije (EMG) se uporablja za prepoznavanje vzroka bolečin v križu. RTG se uporablja z namenom ugotavljanja strukturnih sprememb ali nepravilnosti hrbtenice. MRI zagotovi informacije o mehkih tkivih, medvretenčnih ploščicah ter pridruženih kompresij živčne korenine. CT se uporablja, kadar prej omenjeni slikovni metodi ne podata dovolj natančnih informacij. EMG omogoča prepoznavanje poškodb živcev in živčnih korenin.

Kako zdravimo bolečine v križu in koliko časa traja rehabilitacija?

Bolečine v križu v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija 

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti, obsega gibljivosti in vzpostavljanje funkcionalnosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.

  • Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, kinesiotaping),
  • instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
  • gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje gibljivosti hrbtenice, krepitev stabilizatorjev hrbtenice (mišice trupa in hrbta), vzpostavljanje kvalitetnih vzorcev gibanja).

Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 6 do 16 tednov, odvisno od vzroka za nastanek bolečin, poteka simptomov in starosti posameznika. Velika večina posameznikov se po konzervativnem zdravljenju vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom bolečin v križu.

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje? 

Operativno zdravljenje se svetuje, v primeru vztrajajočih simptomov (bolečina, mravljinčenje, otrplost), ki se po 6 mesecih konzervativnega zdravljenja ne izboljšajo, ter v primeru hujših nevroloških izpadov z izgubo nadzora nad mehurjem in črevesjem (npr. sindrom Kavde ekvine).

Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 4 tedne do 1 leta, odvisno od vrste operativnega posega, ciljev posameznika in vrste poškodbe poškodbe. 60 – 80 % posameznikov se po operativnem zdravljenju vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom bolečin v križu.

Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?

  • Vsakodnevna fizična aktivnost.
  • Skrb za duševno zdravje (izogibanje stresnim dejavnikom).
  • Skrb za ustrezno telesno maso.
  • Vsakodnevno izvajanje priporočenih vaj s strani fizioterapevta ali zdravnika.
  • Izogibanje aktivnosti, ki poslabšajo simptome.
  • Uporaba hladnih ali toplih obkladkov na mestu bolečine.
  • Ergonomska prilagoditev delovnega okolja.
Naroči se na pregled
Bolečine v križu (bolečina v spodnjem delu hrbta)

Protruzija diska hrbtenice

Kaj je protruzija diska hrbtenice?

Protruzija diska je patološko stanje, pri katerem pride do izbočenja jedra medvretenčne ploščice proti zunanji plasti, ki ostane nedotaknjena (se ne pretrga). Protruzija (izbočenje) diska draži živce, ki potekajo ob hrbtenici in povzroča simptome kot so  bolečina v ledvenem ali vratnem delu (odvisno od nivoja protruzije), mravljinčenje in otrplost in ti lahko sevajo v zgornje ali spodnje okončine, odvisno od lokacije protruzije. Protruzija diska je najpogosteje posledica degenerativne obrabe in akutne poškodbe diska. Degenerativna obraba se najpogosteje pojavlja pri starejših posameznikih, ki običajno poročajo o postopnem nastanku težav in daljši zgodovini ponavljajočih se simptomov. Akutna poškodba diska pa je pogostejša pri mlajših posameznikih in nastopi nenadno (prometne nesreče, neustrezno dviganje bremen, športne poškodbe). 67 – 82 % se po protruziji diska vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.

Kateri so glavni simptomi in znaki protruzije diska?

Glavni simptomi in znaki protruzije diska so navedeni spodaj.

  • Ostra ali pekoča bolečina (pri vratni protruziji bolečina običajno seva v roke, v primeru ledvene protruzije pa se širi v noge),
  • otrplost (zmanjšanega zaznavanja občutkov) in mravljinčenje (pri vratni protruziji v ramenih, rokah, dlaneh in prstih, pri ledveni protruziji v zadnjici, nogah, stopalih in prstih na nogah).

Kako diagnosticiramo protruzijo diska (diagnostični pregled)?

Protruzijo diska diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti protruzije diska. 

  • Pri anamnezi pacienti s protruzijo diska poročajo o ostri ali pekoči bolečini v hrbtenici, ki lahko izžareva po roki (vratna protruzija) ali po nogi navzdol (ledvena protruzija). Omenjajo tudi občutek togosti v hrbtu, mravljinčenje in otrplost v spodjih (ledvena protruzija) ali zgornjih okončinah (vratna protruzija).
  • Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se običajno odkrije povišana togost obhrbteničnih mišic, zmanjšan in boleč obseg gibljivosti, zmanjšano občutenje, lahko je spremenjen tudi vzorec hoje. Uporabljajo se provokativni testi, na podlagi katerih lažje ugotovimo prisotnost protruzije diska.
  • Slikovna diagnostika v obliki rentnegnskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) in računalniške tomografije (CT) se uporablja za prepoznavanje protruzije diska. RTG se uporablja z namenom ugotavljanja strukturnih sprememb ali nepravilnosti hrbtenice. MRI zagotovi informacije o obsegu in lokaciji izbočenja diska ter pridruženih kompresij živčne korenine. CT se uporablja, kadar prej omenjeni slikovni metodi ne podata dovolj natančnih informacij.

Kako zdravimo protruzijo diska in koliko časa traja rehabilitacija?

Protruzijo v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti, obsega gibljivosti in vzpostavljanje funkcionalnosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.

  • Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, kinesiotaping),
  • instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
  • gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje gibljivosti hrbtenice, krepitev stabilizatorjev hrbtenice (mišice trupa in hrbta), vzpostavljanje kvalitetnih vzorcev gibanja).

Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 8 do 24 tednov, odvisno od poteka simptomov, starosti posameznika in velikosti izbočenja. 85 % posameznikov se po konzervativnem zdravljenju protruzije diska vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje? 

Operativno zdravljenje se svetuje, v primeru vztrajajočih simptomov (bolečina, mravljinčenje, otrplost), ki se po 6 mesecih konzervativnega zdravljenja ne izboljšajo in v primeru hujših nevroloških izpadov z izgubo nadzora nad mehurjem in črevesjem (npr. sindrom Kavde ekvine). 

Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 4 tednov do 1 leta, odvisno od vrste operativnega posega, ciljev posameznika in velikosti poškodbe. 75 – 93 % posameznikov se po operativnem zdravljenju protruzije diska vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.

Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?

  • Uporaba hladnih ali toplih obkladkov na mestu bolečine. 
  • Izogibanje aktivnosti, ki poslabšajo simptome (upogib trupa, dolgotrajno sedenje, prisilna drža)
  • Prilagajanje obremenitev na ledveno hrbtenico (pravilna drža).
  • Izvajanje terapevstkih vaj po navodilih zdravnika ali fizioterapevta.
  • Uporaba nesteroidnih antirevmatikov, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom. 
  • Ohranjanje telesne aktivnosti.
Naroči se na pregled
Protruzija diska hrbtenice Protruzija diska hrbtenice

Išias (išijas)

Kaj je išias (išijas)?

Išias (išijas) je bolečinsko stanje v hrbtenici, ki ga povzroča utesnitev išiadičnega/ishiadičnega živca (nervus ischiadicus). Išias prepoznamo po značilni pekoči bolečini, ki seva iz ledvenega dela hrbta v zadnjico in navzdol po nogi vse do stopala in prstov. Pri večji stopnji utesnjenosti živca ga lahko spremljajo tudi nevrološki izpadi kot so mišična oslabelost, odsotnost refleksov, senzorične težave in disfunkcija mehurja. Išias v 90 % primerov nastane kot posledica hernije diska, ki pritiska na živčno korenino, lahko pa se razvije tudi kot posledica travmatska poškodbe (prometne nesreče, padca ali športne poškodbe). 46 – 90 % posameznikov se po išiasu vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred utesnitvijo živca.

Kateri so glavni simptomi in znaki išiasa?

Glavni simptomi in znaki išiasa so predstavljeni spodaj.

  • Pekoča bolečina, ki se začne v ledveni hrbtenici in se širi po nogi navzdol,
  • mravljinčenje vzdolž poteka ishiadičnega živca (zadnjica, zadnjo stran stegna, meča ter zunanji del noge, vse do stopal in prstov),
  • odrevenelost vzdolž poteka ishiadičnega živca (zadnjica, zadnjo stran stegna, meča ter zunanji del noge, vse do stopal in prstov),
  • omejena gibljivost (upogib trupa, dvig noge).

Kako diagnosticiramo išias (diagnostični pregled)?

Išias diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti išiasa. 

  • Pri anamnezi pacienti z išiasom opisujejo pekočo bolečino v ledveni hrbtenici, ki lahko izžareva po zadnji strani noge navzdol. Omenijo, da se je bolečina pričela postopoma ali nenadno ter da se poslabša pri upogibu ledvene hrbtenice, rotacijah, sklanjanju ali kašljanju, kar dodatno oteži vsakodnevne aktivnosti.
  • Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se lahko odkrije povišana togost obhrbteničnih mišic, mišična šibkost, omejena gibljivost ledvene hrbtenice in spremenjene reflekse. Uporabljajo se provokativni testi, na podlagi katerih lažje ugotovimo utesnitev išiadičnega živca.
  • Slikovna diagnostika v obliki rentnegnskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) in računalniške tomografije (CT) se uporablja za prepoznavanje išiasa. RTG se uporablja z namenom ugotavljanja strukturnih sprememb ali nepravilnosti hrbtenice. MRI zagotovi informacije o prisotnosti vzroka za utesnitev išiadičnega živca. CT se uporablja, kadar prej omenjeni slikovni metodi ne podata dovolj natančnih informacij.

Kako zdravimo išias in koliko časa traja rehabilitacija?

Išias v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija 

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti, izboljšanje drsenja živca, obsega gibljivosti in vzpostavljanje funkcionalnosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.

  • Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, kinesiotaping),
  • instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
  • gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje gibljivosti hrbtenice, raztegljivosti mišic hrbtenice, krepitev stabilizatorjev hrbtenice (mišice trupa in hrbta), vzpostavljanje kvalitetnih vzorcev gibanja).

Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja od 6 tednov do 3 mesece, odvisno od poteka simptomov in velikosti utesnitve. 80 – 90 % posameznikov se po konzervativnem zdravljenju išiasa vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred utesnitvijo.

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?

Operativno zdravljenje je potrebno, če simptomi vztrajajo po 3 do 6 mesečnem konzervativnem zdravljenju, in v primerih hude simptomatike z motnjo nadzora mehurja ali črevesja (sindrom Kavde ekvine).

Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 2 do 18 mesecev, odvisno od vrste operativnega posega, ciljev posameznika in velikosti utesnitve. 80 – 99 % posameznikov se po operativnem zdravljenju išiasa vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.

Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?

  • Uporaba hladnih in/ali toplih obkladkov na mestu bolečine.
  • Izogibanje dolgotrajnemu sedenju ali stoječim položajem (menjava položajev ali zagotoviti aktivne kratke odmore).
  • Dobra telesna drža (izogibanje prisilnim položajem).
  • Redno izvajanje lažjih aktivnosti, kot sta hoja in plavanje, poleg tega pa tudi vaje za krepitev mišic trupa za zagotavljanje stabilnosti hrbtenice.
  • Redno izvajanje razteznih vaj omogoča sproščanje napetih in skrajšanih mišic ter izboljšanje gibljivosti.
  • Ustrezno dvigovanje bremen.
  • Ergonomske prilagoditve  (uporaba ergonomskega stola, ki nudi ledveno oporo).
Naroči se na pregled Preberi več
Išias (išijas) Išias (išijas)

Artritis hrbtenice (sponidloartritis)

Kaj je artritis hrbtenice (spondiloartritis)?

Artritis hrbtenice (spondiloartitis) je vnetna bolezen sklepov hrbtenice, pri kateri pride do tanjšanja in vnetja sklepnega hrustanca. Bolezen se kaže kot stalna ali občasna bolečina v hrbtenici, občutek togosti in mišična šibkost hrbta, rok ali nog. Artritis hrbtenice je posledica različnih dejavnikov (avtoimune bolezni, travma, infekcije), po katerih ločimo tudi vrste artritisa (revmatoidni artritis, osteoartritis, septični artritis,…). Bolezen lahko prizadene vsakogar, pogosteje pa se pojavi pri ženskih pred 45 letom starosti, ker imajo bolj gibljive skelpe kot moški. Artritis ni ozdravljiv, obstajajo pa različne metode zdravljenja za zmanjševanje in lajšanje njegovih simptomov.

Kateri so glavni simptomi in znaki artritisa hrbtenice?

Glavni simptomi in znaki artritisa hrbtenice so predstavljeni spodaj.

  • Bolečina v hrbtenici, kolkih, kolenih, ki je najslabša v jutranjih urah,
  • občutek togosti,
  • rdečica,
  • lokalno povišana temperatura,
  • zmanjšan obseg gibljivosti v hrbtenici, kolki in/ali kolenih.

Kako diagnosticiramo artritis hrbtenice (diagnostični pregled)?

Artritis hrbtenice diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda, laboratorijskih testov in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti artritisa hrbtenice. 

  • Pri anamnezi pacienti z artritisom hrbtenice poročajo o bolečini, ki se je pričela v ledvenem delu hrbta in lahko izžareva v področje kolkov ali kolen. Omenijo, da je bolečina najhujša v jutranjih urah, po dolgotrajnem počitku ali dolgotrajni stoji ter da se izboljša z gibanjem. Pogosto poročajo tudi o nočni bolečini, ki se omili s hojo. Vključuje se tudi vprašanja o splošnem zdravju in odzivu težav na zdravila. 
  • Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se lahko odkrije povišana togost obhrbteničnih mišic, mišična šibkost, omejena gibljivost hrbtenice, lokalno povišana temperatura in občutljivost na dotik. Lahko sta prisotni splošno povišana telesna temperatura in kožne spremembe. 
  • Laboratorijski testi vključujejo analizo krvi, na podlagi katere lahko določijo vrsto artritisa.
  • Slikovna diagnostika v obliki rentnegnskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) in računalniške tomografije (CT) se uporablja za prepoznavanje artritisa hrbtenice. RTG se uporablja z namenom ugotavljanja mesta in obsežnosti artritisa. MRI zagotovi informacije o stanju mehkih tkiv in sklepnega hrustanca. CT mogoča podrobno oceno sklepnega hrustanca in stopnjo poškodbe kosti.

Kako zdravimo artritis hrbtenice in koliko časa traja rehabilitacija?

Artritis hrbtenice v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti in obsega gibljivosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.

  • Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
  • instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
  • gibalna in kineziološka terapija (povečanje obsega gibljivosti, izboljšanje mišične zmogljivosti in stabilnosti hrbtenice).

Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja od 6 do 15 mesecev, odvisno od poteka simptomov in vrste artritisa. Po konzervativnem zdravljenju se 40 – 71 % posameznikom zmanjšajo simptomi.

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje? 

Operativno zdravljenje se priporoča, če simptomi vztrajajo po 6 do 15 mesecih konzervativnega zdravljenja in bolezen zelo omejuje vsakodnevne aktivnosti. Pri operativnem zdravljenju se opravi zamenjava kolčnega sklepa, fuzija hrbtenice (združitev sosednjih vretenc) ali osteotomija (popravilo kostnih nepravilnosti). 

Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja 6 tednov do 12 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in opravljenega kirurškega postopka. 80 – 93 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred operativnim posegom.

Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?

  • Vsakodnevno izvajanje terapevstkih vaj. Priporoča se izvajanje vaj v topli vodi (36°C).
  • Priporoča se plavanje v topli vodi ali hoja 3x do 6x na teden.
  • Uporaba nesteroidnih antirevmatikov, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
  • Izogibanje aktivnostim, ki bi povečale obremenitev na sklepe (npr. nepravilno dvigovanje težkih bremen).
  • Vsakodnevno beleženje poteka in sprememb simptomov.
  • Uporaba toplih obkladkov na mestu bolečine.
  • Ergonomske prilagoditve delovnega mesta (uporaba ergonomskega stola, ustrezna višina delovnega prostora).
  • Ohranjanje zdrave telesne teže z uravnoteženo prehrano in redno telesno aktivnostjo.
Naroči se na pregled
Artritis hrbtenice (sponidloartritis)

Osteoartritis hrbtenice (spondiloza)

Kaj je osteoartritis hrbtenice (spondiloza)?

Osteoartritis hrbtenice (spondiloza) je degenerativno stanje sklepnega hrustanca hrbtenice, ki povzroči njegovo tanjšanje in tvorjenje osteofitov (dodatno kostno tkivo). Osteoartritis hrbtenice je običajno posledica staranja, ki privede do zmanjšanja odpornosti sklepnega hrustanca na obremenitve. Ta se kaže kot togost, bolečina in zmanjšan obseg gibljivosti v hrbtenici. Najpogosteje se pojavlja pri osebah starejših od 65 let, pogosteje pri ženskah, ker imajo večjo gibljivost sklepov. Osteoartritis v večini primerov prizadene nivoje hrbtenice med L4 – 5 in L4 – S1, ker so tam vretenca pod največjo obremenitvijo in bolj gibljiva v primerjavi z ostalimi. Osteoartritisa hrbtenice ne moremo pozdraviti, obstajajo pa učinkovite metode zdravljenja s katerimi lahko lajšamo simptome.

Kateri so glavni simptomi in znaki osteoartritisa hrbtenice?

Glavni simptomi in znaki osteoartritisa hrbtenice so navedeni spodaj.

  • Bolečina (pri osteoartritisu ledvene hrbtenice se pojavlja v ledvenem delu in seva po zadnjici in nogah navzdol; pri osteoartritisu vratne hrbtenice se pojavlja v vratu, ramenih, med lopaticama, lahko povzroča tudi glavobole),
  • občutek togosti,
  • zmanjšan obseg gibljivosti.

Kako diagnosticiramo osteoartritis hrbtenice (diagnostični pregled)?

Osteoartritis hrbtenice diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti osteoartritisa hrbtenice. 

  • Pri anamnezi pacienti z osteoartritisom hrbtenice poročajo o enostranski in dobro lokalizirani bolečini, ki se je pričela v vratnem ali ledvenem delu in izžareva v ramena, prsni koš, glavo, med lopatice (osteoartritis vratnih vretenc) ali v zadnjico in po nogi navzdol (osteoartritis ledvenih vretenc). Lahko poročajo o bolečini, ki seva pod koleno, v tem primeru je velika verjetnost, da je prizadeta tudi živčna korenina. 
  • Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se lahko odkrije povišana togost obhrbteničnih mišic, mišična šibkost, omejena gibljivost hrbtenice, povečanje bolečine s tipanjem po prizadetih vretencih, spremenjena drža in vzorec hoje. Na podlagi kliničnih testov se lahko odkrije tudi prizadetost živčnih korenin.
  • Slikovna diagnostika v obliki rentnegnskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) in računalniške tomografije (CT) se uporablja za prepoznavanje osteoartritisa hrbtenice. RTG se uporablja z namenom ugotavljanja mesta in obsežnosti osteoartritisa. MRI zagotovi podrobnejše informacije o prisotnosti osteoartritisa in pridružene utesnitve živčnih korenin. CT mogoča podrobno oceno sklepnega hrustanca, stopnjo poškodbe kosti in morebitnih pridruženih poškodb.

Kako zdravimo osteoartritis in koliko časa traja rehabilitacija?

Osteoartritis hrbtenice v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti, obsega gibljivosti in zmanjšanja togosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.

  • Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
  • instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
  • gibalna in kineziološka terapija (povečanje obsega gibljivosti, izboljšanje mišične zmogljivosti in stabilnosti hrbtenice).

Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja od nekaj tednov do 1 leta, odvisno od poteka simptomov in stopnje osteoartritisa. Po konzervativnem zdravljenju se povprečno 75 % posameznikom zmanjšajo simptomi.

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje? 

Operativno zdravljenje se priporoča, če simptomi vztrajajo po 1 letu konzervativnega zdravljenja in so prisotni zmerni do hudi nevrološki izpadi. Pri operativnem zdravljenju se opravi sprostitev živčne korenine, fuzija hrbtenice (združitev sosednjih vretenc) ali zamenjava sklepnih površin. 

Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 6 tednov do 12 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in opravljenega kirurškega postopka. 70 – 90 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred operativnim posegom.

Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?

  • Vsakodnevno izvajanje terapevstkih vaj. Priporoča se izvajanje vaj v topli vodi (36°C).
  • Priporoča se plavanje v topli vodi.
  • Uporaba nesteroidnih antirevmatikov, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
  • Izogibanje aktivnostim, ki bi povečale obremenitev na sklepe (npr. nepravilno dvigovanje težkih bremen, dolgotrajen upogib vratu).
  • Vsakodnevno beleženje poteka in sprememb simptomov.
  • Uporaba toplih obkladkov na mestu bolečine.
  • Ergonomske prilagoditve delovnega mesta (uporaba ergonomskega stola, ustrezna višina delovnega prostora).
  • Ohranjanje zdrave telesne teže z uravnoteženo prehrano in redno telesno aktivnostjo
  • Skrb za duševno zdravje.
Naroči se na pregled
Osteoartritis hrbtenice (spondiloza) Osteoartritis hrbtenice (spondiloza)

Spinalna Stenoza

Kaj je spinalna stenoza?

Spinalna stenoza označuje stanje zoženja hrbteničnega kanala in/ali odprtin z utesnitvijo hrbtenjačnih živcev. Spinalna stenoza se kaže kot pekoča bolečina, mravlinčenje, otrplost (stanje zmanjšanega zaznavanja občutkov) in mišična šibkost. Najpogosteje je posledica degenerativnih sprememb hrbtenice (osteofiti – kostni izrastki, hernija diska, spondilolisteza – zdrs vretenca), bolezni (artritis – vnetje sklepnega hrustanca) ali drugih stanj (zlom, tumor, skolioza). Spinalna stenoza se pogosteje pojavlja pri osebah starejših od 60 let. Spinalne stenoze ne moremo pozdraviti, lahko pa učinkovito lajšamo njene simptome.

Kateri so glavni simptomi in znaki spinalne stenoze?

Glavni simptomi in znaki spinalne stenoze so navedeni spodaj.

  • Bolečina (vrtna stenoza povzroča bolečino v vratnem delu, lumblana stenoza pa v spodnjem delu hrbta),
  • bolečina lahko izžareva po roki (vratna stenoza) ali nogi navzdol (ledvena stenoza),
  • bolečina, ki se izboljša s sedenjem, hojo v hrib ali upogibom hbtenice (ledvena stenoza),
  • občutek mravličenja,
  • otrplost (stanje zmanjšanega zaznavanja občutkov),
  • šibkost stiska pesti (vratna stenoza) ali mišic nog in stopala (ledvena stenoza),
  • mišični krči v mečih (ledvena stenoza).

Kako diagnosticiramo spinalno stenozo (diagnostični pregled)?

Spinalno stenozo diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti spinalne stenoze. 

  • Pri anamnezi pacienti s spinalno stenozo poročajo o počasi napredujoči bolečini, ki se je pričela v vratnem ali ledvenem delu in izžareva po roki (vratna stenoza) ali nogi navzdol (ledvena stenoza). Lahko poročajo, da se bolečina izboljša s sedenjem, upogibom trupa naprej in hojo v hrib, poslabša pa s hojo po ravnem ali dolgotrajno stojo.
  • Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se lahko odkrije mišična šibkost, bolečina z iztegom hrbtenice, zmanjšano občutenje rokah ali nogah (napredovala stenoza) in slabše ravnotežje. 
  • Slikovna diagnostika v obliki rentnegnskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) in računalniške tomografije (CT) se uporablja za prepoznavanje spinalne stenoze. RTG se uporablja z namenom ugotavljanja strukturnih sprememb hrbtenice. MRI zagotovi podrobnejše informacije o mestu in velikosti zoženja spinalnega kanala. CT mogoča podrobno oceno zožitve spinalnega kanala.

Kako zdravimo spinalno stenozo in koliko časa traja rehabilitacija?

Spinalno stenozo v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivost trupa in hrbta ter obsega gibljivosti hrbtenice. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.

  • Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
  • instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
  • gibalna in kineziološka terapija (povečanje obsega gibljivosti, izboljšanje mišične zmogljivosti in stabilnosti hrbtenice, splošne fizične pripravljenosti).

Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 3 mesece, odvisno od poteka simptomov in stopnje zožitve spinalnega kanala. Po konzervativnem zdravljenju se povprečno 50 – 70 % posameznikom zmanjšajo simptomi.

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje? 

Operativno zdravljenje se priporoča, če simptomi vztrajajo po 9 mesecih konzervativnega zdravljenja, so prisotni zmerni do hudi nevrološki izpadi, kvaliteta življenja je zelo slaba ali se pacienti hitro utrudijo po krajši hoji. Pri operativnem zdravljenju se opravi sprostitev živčne korenine, fuzija hrbtenice (združitev sosednjih vretenc) ali sprostitev z zatrditvijo sklepa. 

Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja 6 tednov do 12 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in opravljenega kirurškega postopka. 57 – 64 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred operativnim posegom.

Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?

  • Uporaba toplih ali hladnih obkladkov na mestu bolečine.
  • Vsakodnevno izvajanje terapevstkih vaj. 
  • Priporoča se izvajanje vaj v topli vodi.
  • Priporoča se izvajanje aerobne aktivnosti (kolesarjenje).
  • Izogibanje aktivnosti, ki poslabšajo simptome.
  • Uporaba nesteroidnih antirevmatikov, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
  • Ohranjanje zdrave telesne teže z uravnoteženo prehrano in redno telesno aktivnostjo.
  • Skrb za duševno zdravje.
Naroči se na pregled
Spinalna Stenoza Spinalna Stenoza

Sindrom fasetnega sklepa (fasetna bolečina)

Kaj je sindrom fasetnega sklepa (fasetna bolečina)?

Sindrom fasetnega sklepa (fasetna bolečina) je bolečinsko stanje hrbtenice, do katerega pride zaradi degenerativnih sprememb fasetnega sklepa (majhen sklep, ki povezuje sosednja vretenca med seboj) ali akutne travmatske poškodbe (nihajna poškodba vratu). Sindrom fasetnega sklepa se najpogosteje pojavlja v vratnem (55 %) in ledvenem (31 %) delu hrbtenice. Poškodba se kaže kot lokalizirana topa ali zbadajoča bolečina na eni strani hrbtenice. Sindroma ne moremo pozdraviti, lahko pa učinkovito lajšamo prisotne simptome, kjer je učinkovitost zdravljenja 29 – 75 %. V 90 % primerov se izboljša v obdobju 6 do 12 tednov.

Kateri so glavni simptomi sindroma fasetnega sklepa?

Glavni simptomi sindroma fasetnega sklepa so navedeni spodaj.

  • Dobro lokalizirana topa ali zbadajoča bolečina na eni strani hrbtenice,
  • bolečina lahko izžareva do gležnja,
  • bolečina nikoli ne prečka preko hrbtenice,
  • bolečina se zmanjša z ležanjem na hrbtu,
  • bolečina se poveča s sedenjem ali iztegom trupa.

Kako diagnosticiramo sindrom fasetnega sklepa (diagnostični pregled)?

Sindrom fasetnega sklepa diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti sindroma fasetnega sklepa. 

  • Pri anamnezi pacienti s sindromom fasetnega sklepa poročajo o nastanku enostranske tope ali zbadajoče bolečine, ki nikoli ne prečka preko hrbtenice in se je pojavila nenadno pri izravnavi iz upogiba. Omenijo, da jim bolečina izžareva do gležnja, in da se poslabša s sedenjem in izboljša z ležanjem na hrbtu. 
  • Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se lahko odkrije povečano ali izravnano ledveno krivino, običajno imajo normalen obseg gibljivosti in povečano togost obhrbtnih mišic. Ugotovimo povečanje bolečine s tipanjem na poškodovanem delu, z iztegom in rotacijo hrbtenice. 
  • Slikovna diagnostika v obliki rentnegnskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) in računalniške tomografije (CT) se uporablja za prepoznavanje sindroma fasetnega sklepa. RTG se uporablja z namenom potrditve degenerativnih sprememb fasetnega sklepa. MRI in CT zagotovita podrobnejše informacije o mestu in velikosti poškodb fasetnega sklepa.

Kako zdravimo sindrom fasetnega sklepa in koliko časa traja rehabilitacija?

Sindrom fasetnega sklepa v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija 

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na izboljšanje zmogljivosti obhrbtnih mišic in obvladovanje simptomov. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.

  • Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
  • instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
  • gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje mišične zmogljivosti trupa in spodnjih okončin, gibljivosti ter stabilnosti ledvene hrbtenice).

Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 6 do 12 tednov, odvisno od poteka simptomov in ciljev posameznika. Po konzervativnem zdravljenju se povprečno 90 % posameznikom zmanjšajo simptomi.

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje? 

Operativno zdravljenje se priporoča v primerih nastanka spondilolisteze (zdrs vretenca) I ali II stopnje. Pri operativnem zdravljenju se opravi dekompresija (sprostitev) ali kombinacija dekompresije s fuzijo (sprostitev s trajno združitvijo vretenc).

Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja povprečno 6 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in opravljenega kirurškega postopka. 76 – 100 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred operativnim posegom.

Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?

  • Prilagoditev aktivnosti in izogibanje tistim, ki močno obremenjujejo spodnji del hrbta – še posebej aktivnosti z izrazitim iztegom hrbtenice.
  • Uporaba nesteroidnih antirevmatikov, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
  • Vsakodnevno izvajanje naučenih terapevtskih vaj.
  • Uporaba toplih ali hladnih obkladkov, kar bolj pripomore k zmanjšanju simptomov.
  • Vzdrževanje zdrave telesne mase.
  • Relativen počitek do 2 dni po nastanku bolečine.
  • Skrb za duševno zdravje.
Naroči se na pregled
Sindrom fasetnega sklepa (fasetna bolečina) Sindrom fasetnega sklepa (fasetna bolečina)

Bolečina v sakroiliakalnem sklepu (disfunkcija sakroiliakalnega sklepa)

Kaj je bolečina v sakroiliakalnem sklepu (disfunkcija sakroiliakalnega sklepa)?

Bolečina ali disfunkcija v sakroiliakalnem sklepu je bolečinsko stanje sakroiliakalnega sklepa, ki se kaže kot ostra bolečina v predelu spodnjega dela hrbta in zadnjice. Bolečina v sakroiliakalnem sklepu je v 80 % posledica ponavljajočih mikropoškodb ali akutne travme (padec na zadnjico) in v 20 % posledica nosečnosti (poveča se raztegljivost vezi). Najpogosteje se pojavlja pri odraslih ljudeh, ki imajo sedentarni način življenja. Bolečina v sakroiliakalnem sklepu je v 15 do 30 % vzrok za nastanek bolečine v spodnjem delu hrbta. 56 – 72 % se po uspešnem zdravljenju bolečine v sakroiliakalnem sklepu zmanjšajo simptomi.

Kateri so glavni simptomi bolečine v sakroiliakalnem sklepu?

Glavni simptomi bolečine v sakroiliakalnem sklepu so navedeni spodaj.

  • Globoka pekoča, zbadajoča bolečina nad zadnjico,
  • bolečina se lahko širi do kolena navzdol ali v dimlje,
  • bolečina se poslabša z dolgotrajnim sedenjem, s sedenjem s prekrižanimi nogami, hojo po stopnicah ali ležanjem na istem boku.

Kako diagnosticiramo bolečino v sakroiliakalnem sklepu (diagnostični pregled)?

Bolečino v sakroiliakalnem sklepu diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti bolečine v sakroiliakalnem sklepu. 

  • Pri anamnezi pacienti z bolečino v sakroiliakalnem sklepu opisujejo globoko zbadajočo ali pekočo bolečino nad zadnjico, ki se jim lahko širi vse do kolena. Omenijo, da se jim bolečina poslabša z dolgotrajnim sedenjem, sedenjem s prekrižanimi nogami ali ležanjem na boku na boleči strani, lahko se poslabša tudi z rahlim upogibom trupa.
  • Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se lahko odkrije povečano togost v sakroiliakalnem sklepu in neustrezno gibanje sklepa. Opravijo se provokativni testi na podlagi katerih lažje prepoznamo bolečino v sakroiliakalnem sklepu. 
  • Slikovna diagnostika v obliki rentnegnskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) in računalniške tomografije (CT) se uporablja za prepoznavanje nepravilnosti v sakroiliakalnem sklepu. RTG se uporablja z namenom potrditve zoženja sakroiliakalnega sklepa. MRI zagotovi podrobnejše informacije o morebitnih poškodbah in stanju mehkih tkiv. CT se uporablja, kadar MRI ni izvedljiv.

Kako zdravimo bolečino v sakroiliakalnem sklepuin koliko časa traja rehabilitacija?

Bolečino v sakroiliakalnem sklepu v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na zmanjšanje morebitnega vnetja, vzpostavljanje kvalitetnega gibanja sklepa in obvladovanje simptomov. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.

  • Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
  • instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
  • gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje mišične zmogljivosti trupa in spodnjih okončin, gibljivosti ter stabilnosti medeničnega obroča in trupa).

Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 3 do 6 mesecev, odvisno od poteka simptomov in ciljev posameznika. Po konzervativnem zdravljenju se povprečno 75 % posameznikom zmanjšajo simptomi.

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje? 

Operativno zdravljenje se priporoča, v primeru večjega zloma medeničnih kosti ali hujših ponavljajočih primerih. Pri operativnem zdravljenju se opravi popravilo kosti ali spojitev medenice in hrbtenice.

Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 6 mesecev do 1 leta, odvisno od ciljev posameznika in opravljenega kirurškega postopka. 80 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred operativnim posegom.

Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?

  • Prilagoditev aktivnosti in izogibanje tistim, ki obremenjujejo sakroiliakalni sklep – še posebej dolgotrajno sedenje, sedenje s prekrižanimi nogami ali hoja v hrib.
  • Uporaba nesteroidnih antirevmatikov, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
  • Vsakodnevno izvajanje naučenih terapevtskih vaj.
  • Uporaba toplih ali hladnih obkladkov, kar bolj pripomore k zmanjšanju simptomov.
  • Vzdrževanje zdrave telesne mase.
  • Uporaba pasu po navodilih zdravnika ali fizioterapevta.
Naroči se na pregled
Bolečina v sakroiliakalnem sklepu (disfunkcija sakroiliakalnega sklepa) Bolečina v sakroiliakalnem sklepu (disfunkcija sakroiliakalnega sklepa)

Poudarjena prsna kifoza

Kaj je poudarjena prsna kifoza?

Poudarjena prsna kifoza je izraz za stanje prekomerne ukrivljenosti hrbtenice (ukrivljenost >40°), ki nastane kot posledica slabe drže, menopavze ali prirojenosti. Poudarjena kifoza povzroča spremembe v drži, bolečino in togost v hrbtu ter zmanjšano funkcionalnost, v hujših primerih tudi težave z dihanjem. Prizadene lahko ljudi vseh starosti, njena pogostost pa se povečuje s staranjem, zlasti po 40. letu. Pogosteje se pojavlja pri ženskah v menopavzi zaradi osteoporoze. Poudarjene kifoze s konzervativnim zdravljenjem ne moremo pozdraviti, obstajajo pa učinkoviti načini za lajšanje simptomov in omejitev njenega napredovanja.

Kateri so glavni simptomi in znaki poudarjene prsne kifoze?

Glavni simptomi in znaki poudarjene prsne kifoze so predstavljeni spodaj.

  • Deformacija hrbtenice,
  • spremenjena drža,
  • bolečina,
  • občutek togosti,
  • težave z dihanjem.

Kako diagnosticiramo poudarjeno prsno krivino (diagnostični pregled)?

Poudarjeno prsno kifozo diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti poudarjene prsne kifoze. 

  • Pri anamnezi pacienti s poudarjeno prsno kifozo najpogosteje poročajo o topi bolečini v prsnem delu hrbtenice, pri nekaterih je prisotna tudi v vratnem in ledvenem predelu. Omenijo, da se bolečina se poslabša ob gibanju, izboljša  pa se ob počitku.
  • Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem opazimo povečano ukrivljenost prsne hrbtenice (grbo), ki v blažjih primerih morda niti ni očitna. Pri palpaciji zaznamo napetost obhrbteničnih mišic,  lahko tudi zadnjih stegenskih mišic. Pozorni smo na značilnosti poudarjene prsne krivine, saj nam to omogoča prepoznavanje vzroka za nastanek.
  • Slikovna diagnostika v obliki rentnegnskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) in računalniške tomografije (CT) se uporablja za prepoznavanje poudarjene prsne krivine. RTG je osnovna metoda, ki omogoča določanje kota ukrivljenosti (Cobbov kot) ter strukturnih nepravilnosti. MRI se izvaja ob sumu na stiskanje hrbtenjače ali živčnih korenin. CT pa se zaradi natančnega prikaza kostnih struktur večinoma uporablja v pripravi na kirurški poseg.

Kako zdravimo poudarjeno prsno kifozo in koliko časa traja rehabilitacija?

Poudarjeno prsno kifozo v centru Meridian-fit obravnavamo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko). Konzervativno zdravljenje je prva izbira pri pacientih s krivino manjšo od 60°.

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na preprečevanje povečanja prsne krivine, izboljšanje telesne drže in obvladovanje simptomov. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.

  • Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
  • instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
  • gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje mišične zmogljivosti trupa, gibljivosti in drže).

Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja nekaj mesecev do 1 leta, odvisno od velikosti prnse krivine. Po konzervativnem zdravljenju se povprečno 86 % posameznikom zmanjšajo simptomi.

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje? 

Operativno zdravljenje se priporoča, v primeru vztrajajočih simptomov, ki se ne izboljšajo po 6 mesečnem konzervativnem zdravljenju, napredujoče krivine, prisotnih težav z dihanjem ali nevroloških simptomov (mravljinčenje, otrplost). Pri operativnem zdravljenju se opravi fuzija vretenc (spojitev) ali kifoplastika (obnovitev višine vretenca) in vertebroplastika (vbrizganje cementa za pospešitev zdravljenja).

Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja povprečno 6 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in opravljenega kirurškega postopka. 56 – 92 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred operativnim posegom.

Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?

  • Uporaba toplih ali hladnih obkladkov, kar bolj pripomore k lajšanju simptomov.
  • Uporaba nesteroidnih antirevmatikov, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
  • Izogibanje sključeni drži in učenje pravilne drže med sedenjem, hojo in aktivnostmi.
  • Redno izvajanje vaj za hrbtne mišice in raztezne vaje za prsne ter vratne mišice, po navodilih fizioterapevta in kineziologa.
  • Ohranjanje zdrave telesne teže.
Naroči se na pregled
Poudarjena prsna kifoza Poudarjena prsna kifoza

Skolioza

Kaj je skolioza?

Skolioza označuje atipično ukrivljenost hrbtenice, ki jo prepoznamo po rotaciji in odklonu hrbtenice v čelni (pogled od spredaj) in sredinski (pogled iz strani) ravnini, v oblik črke S ali C. Skolioza je običajno asimptomatska, s staranjem pa lahko povzroča bolečine v hrbtu. Najpogosteje se pojavlja med 10. in 18. letom starosti (adolescentna skolioza), lahko pa se pojavi tudi do 3 let starosti (infantilna skolioza) ali med 4. in 10. letom (juvenilna skolioza). Skolioze ne moremo pozdraviti, lahko pa zmanjšamo napredovanje krivine in paciente naučimo učinkovite poravnave telesne drže.

Delitev skolioze glede na mesto krivine je predstavljena spodaj.

  • Lumbalna (v ledvenem delu),
  • torakalna (v prsnem delu),
  • visoko torakalna (v zgornjem delu prsne hrbtenice),
  • torako-lumblana (spodnji del prsne in zgornji del ledvene hrbtenice),
  • dvojna (v prsnem in ledvenem delu).

Kateri so glavni simptomi in znaki skolioze?

Glavni simptomi in znaki skolioze so predstavljeni spodaj.

  • Vidna deformacija hrbtenice,
  • neenakomerna višina ramen in bokov,
  • izbočena lopatica,
  • povečena mišična togost,
  • zmanjšana kapaciteta pljuč,
  • bolečina (pri napredovalih krivinah).

Kako diagnosticiramo skoliozo (diagnostični pregled)?

Skoliozo diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti skolioze. 

  • Pri anamnezi pacienti s skoliozo običajno ne poročajo o nobenih simptomih, lahko omenijo da so opazili neenakomerno višino ramen in/ali bokov. Pacienti z velikimi krivinami lahko poročajo o težkem dihanju.
  • Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem opazimo spremenjeno ukrivljenosti hrbtenice, neenakomerno višino ramen, bokov in enostrasnko izbočenje lopatic. Opravijo se specifični testi za lažje prepoznavanje mesta skolioze, dodatno se preveri morebitna odstopanja v obsegu gibljivosti hrbtenice, pljučne kapacitete in ravnotežja.
  • Slikovna diagnostika v obliki rentnegnskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) in računalniške tomografije (CT) se uporablja za prepoznavanje poudarjene prsne krivine. RTG je osnovna metoda, ki omogoča določanje kota ukrivljenosti (Cobbov kot) ter strukturnih nepravilnosti. MRI se izvaja ob sumu na stiskanje hrbtenjače ali živčnih korenin. CT pa se zaradi natančnega prikaza kostnih struktur večinoma uporablja v pripravi na kirurški poseg.

Kako zdravimo skoliozo in koliko časa traja rehabilitacija?

Skoliozo v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko). Konzervativno zdravljenje brez steznika in specialne obravnave se priporoča pri pacientih s krivino od 10 – 20°.

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na preprečevanje povečanja krivine, korekcijo telesne drže in obvladovanje morebitnih simptomov. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.

  • Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
  • instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
  • gibalna in kineziološka terapija (učenje poravnave telesne drže, izboljšanje gibljivosti mišic, zavedanja položaja hrbtenice, zmogljivosti hrbtnih in trebuših mišic, stabilnosti hrbtenice, povečanje obsega gibljivosti).

Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 1 leto, odvisno od odzivanja skolioze na terapijo. Po konzervativnem zdravljenju se povprečno 88 % posameznikom omeji napredovanje krivine.

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?

Operativno zdravljenje se priporoča, v primeru napredovale krivine nad 45°. Pri operativnem zdravljenju se opravi fuzija (spojitev) vretenc .

Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja povprečno 3 do 12 mesecev, odvisno od mesta in količine spojitve vretenc. 70 – 86 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred operativnim posegom.

Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?

  • Vsakodnevno izvajanje priporočenih vaj za poravnavo drže, krepitev in raztezanje mišic.
  • Izvajanje čim bolj simetričnih aktivnosti (hoja, tek, smučanje, kolesarjenje, rolanje).
  • Izogibanje spanju na trebuhu.
  • Uporaba toplih obkladkov na mestu bolečine.
  • Uporaba opornice po navodilih zdravnika.
Naroči se na pregled
Skolioza Skolioza

Spondiloliza

Kaj je spondiloliza?

Spondiloliza je skupni izraz za enostranski ali obojestranski zlom dela vretenca (pars interarticularis), ki povezuje zgornji in spodnji del loka vretenca. Spondiloliza je običajno asimptomatska, vendar se pri 10 % posameznikih pojavi bolečina v križu, ki se poslabša med telesno aktivnostjo ali pri iztegu hrbtenice. Najpogosteje se pojavlja pri mladostnikih v obdobju faze rasti, ki se okvarjajo s športi katerih aktivnosti vključujejo ponavljajoče gibe hiperekstenzije (prekomerni izteg) in rotacije v ledvenem predelu (gimnastika, ples in nogomet). Spondiloliza se pogosto pojavi tudi pri odraslih, ki so zaradi poklicne ali športne dejavnosti podvrženi ponavljajočim obremenitvam v ledvenem delu hrbtenice (fizični in gradbeni delavci ter dvigovalci utež). Zlom vretenca se v 90 % primerov pojavi na petem ledvenem vretencu (L5). Neustrezno zdravljena spondiloliza ali pomanjkanje prilagoditve življenjskega sloga lahko privede do spondilolisteze – zdrsa vretenca. 92 % posameznikov se po ustreznem zdravljenju spondilolize vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.

Kateri so glavni simptomi spondilolize?

Glavni simptomi spondilolize so predstavljeni spodaj.

  • Topa bolečina v spodnjem delu hrbta, ki se poslabša med telesno aktivnostjo ali pri iztegu hrbtenice,
  • bolečina lahko seva v zadnjico ali v zgornji del zadnje strani stegna,
  • zmanjšano občutenje v nogah (napredovala spondiloliza).

Kako diagnosticiramo spondilolizo (diagnostični pregled)?

Spondilolizo diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti spondilolize. 

  • Pri anamnezi pacienti s spondilolizo pogosto poročajo o bolečini v spodnjem delu hrbta, ki se pojavi pri aktivnostih s ponavljajočim iztegom hrbtenice, medtem ko se bolečina izboljša med počitkom. Bolečina med sedenjem ali počitkom ter prisotnost nevroloških simptomov (mravljinčenje, odrevenelost) lahko nakazujejo na druge patologije.
  • Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se lahko odkrije napetost v zadnjih stegenskih mišicah in občutljivost na segmentu spondilolize ter prilagojen vzorec hoje (s trupom se držijo rahlo naprej). Uporabljajo se provokativni testi na podlagi katerih lažje potrdimo možnost prisotnosti spondilolize.
  • Slikovna diagnostika v obliki rentnegnskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) in računalniške tomografije (CT) se uporablja za prepoznavanje spondilolize. RTG se uporablja z namenom potrditve zloma. MRI in CT  zagotovita podrobnejše informacije o mestu in velikosti zloma vretenca.

Kako zdravimo spondilolizo in koliko časa traja rehabilitacija?

Spondilolizo v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija 

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na celjenje zloma, preprečevanje napredovanja stanja in obvladovanje simptomov. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.

  • Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
  • instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
  • gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje mišične zmogljivosti trupa in spodnjih okončin, gibljivosti ter stabilnosti hrbtenice s ciljem ponovnega vračanja v šport in vsakdanje aktivnosti).

Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 12 tednov, odvisno od poteka simptomov in velikosti zloma. Po konzervativnem zdravljenju se povprečno 90 % posameznikov s spondilolizo vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje? 

Operativno zdravljenje se priporoča, če se simptomi vztrajajo po 6 mesečnem konzervativnemu zdravljenju, če pride do napredovanja v spondilolistezo (zdrs vretenca) tretje ali četrte stopnje ali v primeru pojava hujših nevroloških simptomov, kot so motnja nadzora mehurja ali črevesja (sindrom Kavde ekvine). Pri operativnem zdravljenju se opravi direktno popravilo pars interarticularisa (obnovitev poškodovanega vretenca) in spinalna fuzija (spojitev vretenc). 

Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja povprečno 6 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in opravljenega kirurškega postopka. 90 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred operativnim posegom.

Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?

  • Podpora ledvene hrbtenice med sedenjem.
  • Prilagoditev spalnega položaja na hrbtu s podlaganjem kolena z blazino, kar zmanjša ledveno krivino in s tem obremenitev vretenc. Pri spanju na boku je koristno postaviti blazino med kolena, da se prepreči rotacija hrbtenice.
  • Prilagoditev aktivnosti in izogibanje tistim, ki močno obremenjujejo spodnji del hrbta – še posebej aktivnosti z izrazitim iztegom, upogibom, rotacijami ali dvigovanjem težkih bremen.
  • Uporaba nesteroidnih antirevmatikov, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
  • Vsakodnevno izvajanje naučenih terapevtskih vaj.
Naroči se na pregled
Spondiloliza

Spondilolisteza

Kaj je spondilolisteza?

Spondilolisteza je patološko stanje v hrbtenici, ki ga povzroči zdrs vretenca iz svojega običajnega mesta čez vretence, ki leži neposredno pod njim. Poškodbo spremlja občasna in topa bolečina blage do zmerne intenzivnosti, ki  je lokalizirana v predelu križa (ledvena spondilolisteza) ali v predelu vratu (vratna spondilolisteza). Spondilolisteza je lahko posledica degenerativnih sprememb hrbtenice (fasetnih sklepov – mali sklepi med vretencema hrbtenice ter degeneracije medvretenčne ploščice), travme (zlom vretenca), prirojene spremebe oblike fasetnih sklepov, bolezni (motnje kosti ali vezivnega tkiva, okužbe ali tumorjev) in ponavljajočih prekomernih iztegov hrbtenice. Najpogosteje se pojavi v spodnjem delu ledvene hrbtenice na nivoju L5 – S1, kjer peto ledveno vretence (L5) zdrsne preko prvega križnega vretenca (S1). 82 % posameznikov se po spondilolistezi vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodvo.

Tipi spondilolisteze glede na stopnjo zdrsa so navedeni spodaj.

  • Stopnja I: zdrs telesa vretenca od 0 % do 25 %,
  • Stopnja II: zdrs telesa vretenca od 25 % do 50 %,
  • Stopnja III: zdrs telesa vretenca od 50 % do 75 %,
  • Stopnja IV: zdrs telesa vretenca od 75 % do 100 %.

Kateri so glavni simptomi in znaki spondilolisteze?

Glavni simptomi in znaki spondilolisteze so navedeni spodaj.

  • Bolečina (v spodnjem delu hrbta (ledvena spondilolisteza) ali v predelu vratu (vratna spondilolisteza)), 
  • mravljinčenje, odrevenelost in mišična šibkost (pri vratni spondilolistezi se pojavijo v vratu, rokah, in prstih, medtem ko se pri ledveni spondilolistezi pojavijo v zadnjici, nogah, stegnu in stopalih),
  • disfunkcija črevesja ali mehurja (sindrom Kavde ekvine).

Kako diagnosticiramo spondilolistezo (diagnostični pregled)?

Spondilolistezo diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti spondilolisteze. 

  • Pri anamnezi pacienti s spondilolistezo pogosto poročajo o bolečini v spodnjem delu hrbta ali vratu, ki izžareva po nogah ali rokah navzdol. Poročajo, da se bolečina poslabša z iztegom hrbtenice in izboljša z upogibom ter z ležanjem na hrbtu. 
  • Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se lahko odkrije napetost v zadnjih stegenskih in obhrbtnih mišicah, prilagojen vzorec hoje (s trupom se držijo rahlo naprej), slabše ravnotežje in občutljivost na dotik na mestu poškodbe. Uporabljajo se provokativni testi na podlagi katerih lažje potrdimo možnost prisotnosti spondilolisteze.
  • Slikovna diagnostika v obliki rentnegnskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) in računalniške tomografije (CT) se uporablja za prepoznavanje spondilolisteze. RTG se uporablja z namenom potrditve zdrsa vretenca. MRI in CT  zagotovita podrobnejše informacije o mestu zdrsa vretenca in mehkih okoliških tkivih.

Kako zdravimo spondilolistezo in koliko časa traja rehabilitacija?

Spondilolistezo v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija 

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na spodbuditev celjenja, preprečevanje napredovanja stanja in obvladovanje simptomov. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.

  • Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
  • instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
  • gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje mišične zmogljivosti trupa in spodnjih okončin, gibljivosti ter stabilnosti hrbtenice).

Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 3 do 6 mesecev, odvisno od poteka simptomov in velikosti zdrsa. Po konzervativnem zdravljenju se povprečno 70 – 90 % posameznikov s spondilolistezo vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje? 

Operativno zdravljenje se priporoča, v primerih napredujoče spondilolisteze s povečanjem zdrsa vretenca (tretja in četrta stopnja zdrsa), hujših simptomov (mišična oslabelost in sindrom Kavde ekvine) ali vztrajajočih simptomov (bolečine, mravljinčenje in odrevenelost) ki se ne izboljšajo po 3 do 6 mesečnem konzervativnem zdravljenju.

Rehabilitacija po operativnem zdravljenju povprečno traja 6 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in opravljenega kirurškega postopka. 76 – 100 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred operativnim posegom.

Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?

  • Prilagoditev aktivnosti in izogibanje tistim, ki močno obremenjujejo spodnji del hrbta – še posebej aktivnosti z izrazitim iztegom, upogibom, rotacijami ali dvigovanjem težkih bremen.
  • Uporaba nesteroidnih antirevmatikov, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
  • Vsakodnevno izvajanje naučenih terapevtskih vaj.
  • Uporaba toplih ali hladnih obkladkov, kar bolj pripomore k zmanjšanju simptomov.
  • Vzdrževanje zdrave telesne mase.
Naroči se na pregled
Spondilolisteza Spondilolisteza

Schmorlova hernija (intervertebralna hernija)

Kaj je Schmorlova hernija (intervertebralna hernija)?

Schmorlova hernija (intervertebralna hernija) je vrsta hernije, pri kateri pride do izbočenja jedra medvretenčne ploščice skozi hrustančno in kostno ploščo v telo sosednjega vretenca. Schmorlova hernija se pogosto odkrije naključno med diagnostičnim slikanjem, saj je večina primerov asimptomatskih. Simptomatska hernija je redka, ampak je lahko zelo boleča in pomembno vpliva na kakovost življenja pacientov. Izbočenje je lahko posledica akutne travmatske poškodbe (padci pri motorističnih nesrečah), aksialnih obremenitev hrbtenice ter degenerativnih sprememb, povezanih s staranjem. Najpogosteje se pojavlja v torakolumbalnem predelu hrbtenice pri osebah vseh starosti, nekoliko pogosteje pri moških.

Kateri so glavni simptomi Schmorlove hernije?

Glavni simptomi Schmorlove hernije so predstavljeni spodaj.

  • Bolečina na predelu Schmorlove hernije.

Kako diagnosticiramo Schmorlovo hernijo (diagnostični pregled)?

Schmorlovo hernijo diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti Schmorlove hernije. 

  • Pri anamnezi pacienti s Schmorlovo hernijo poročajo o bolečini na izbočenem delu vretenca, ki se pojavi postopoma ali nenadno po travmatski nesreči. 
  • Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se lahko odkrije občutljivost na pritisk vretenca, ki je prizadet. 
  • Slikovna diagnostika v obliki rentnegnskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) in računalniške tomografije (CT) se uporablja za prepoznavanje Schmorlove hernije. RTG se uporablja z namenom prikaza strukturnih sprememb hrbtenice. MRI in CT  zagotovita podrobnejše informacije o mestu in velikosti Schmorlove hernije.

Kako zdravimo Schmorlovo hernijo in koliko časa traja rehabilitacija?

Schmorlovo hernijo v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na preprečevanje napredovanja stanja in obvladovanje simptomov. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.

  • Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
  • instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
  • gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje mišične zmogljivosti trupa in spodnjih okončin, gibljivosti ter stabilnosti ledvene hrbtenice).

Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 3 do 6 mesecev, odvisno od poteka simptomov in velikosti Schmorlove hernije. 

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje? 

Operativno zdravljenje se priporoča, ko se simptomi ne izboljšajo po 6 mesečnem konzervativnem zdravljenju ali v primeru močne bolečine, ki pomembno vpliva na kakovost življenja. Pri operativnem zdravljenju se opravi vertebroplastika (vbrizganje cementa za pospešitev zdravljenja) ali spinalna fuzija (združitev vretenc)

Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja povprečno 6 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in opravljenega kirurškega postopka. 80 – 91 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred operativnim posegom.

Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?

  • Uporaba toplih ali hladnih obkladkov, kar bolj pripomore k lajšanju simptomov.
  • Uporaba nesteroidnih antirevmatikov, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
  • Vzdrževanje primerne telesne mase.
  • Skrb za zdravo in uravnoteženo prehrano.
  • Izogibanje prisilnim držam, bolečim aktivnostim in dolgotrajnemu sedenju.
  • Vsakodnevno izvajanje priporočenih terapevtskih vaj.
Naroči se na pregled
Schmorlova hernija (intervertebralna hernija) Schmorlova hernija (intervertebralna hernija)

Osteohondroza hrbtenice

Kaj je osteohondroza hrbtenice?

Osteohondroza hrbtenice je bolezen centrov za rast in zakostenitev, ki povzroči degeneracijo in/ali odmiranje kosti v hrbtenici. Osteohondroza hrbtenice je najpogostejša v ledvenem predelu hrbtenice, kjer so mehanske obremenitve največje, lahko pa se pojavi v kateremkoli delu hrbtenice. Prepoznamo jo po po bolečini v hrbtu, ki je v začetku blaga, z napredovanjem bolezni pa postaja močnejša in začne omejevati gibanje in vsakodnevne aktivnosti ter pomembno vpliva na funkcijo posameznika. Osteohondroza hrbtenice je najpogostejša pri starejših posameznikih zaradi degeneracije ob staranju, lahko pa se pojavi tudi pri mlajših, zlasti med fazo hitre rasti. Pogosteje se pojavlja pri sedentarnih posameznikih in osebah, ki opravljajo fizično zahtevna dela. Zdravljenje osteohondroze hrbtenice je dolgoročno, saj gre za kronično stanje brez možnosti popolnega ozdravljenja.

Kateri so glavni simptomi in znaki osteohondroze hrbtenice?

Glavni simptomi in znaki osteohodroze hrbtenice so predstavljeni spodaj.

  • Bolečina, 
  • omejena gibljivost,
  • občutek togosti,
  • mravljinčenje.

Glavni simptomi in znaki glede na mesto osteohondroze so predstavljeni spodaj.

  • Vratna osteohondroza: glavoboli, omotica, bolečina v vratu in ramenih ter mravljinčenje ali odrevenelost rok.
  • Prsna osteohondroza: bolečina z občutkom stiskanja v prsih ter težave z dihanjem.
  • Ledvena osteohondroza: bolečina v spodnjem delu hrbta ter mravljinčenje in šibkost spodnjih okončin.

Kako diagnosticiramo osteohondrozo hrbtenice (diagnostični pregled)?

Osteohondrozo hrbtenice diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti osteohondroze hrbtenice. 

  • Pri anamnezi pacienti z osteohondrozo hrbtenice pogosto poročajo o ostri ali topi, dobro lokalizirani bolečini v hrbtenici, ki se je pojavila postopoma in vedno bolj omejuje vsakodnevne aktivnosti. Omenijo, da se je bolečina na začetku pojavila samo med obremenjevanjem potem pa je vztrajala tudi v mirovanju, postopoma se je pojavilo tudi mravljinčenje in sprememba občutenja v rokah (vratna osteohondroza) ali nogah (ledvena osteohondroza).  
  • Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se lahko odkrije zmanjšan obseg gibljivosti hrbtenice, mišično šibkost, slabše občutenje in togost mišic okoli hrbtenice.
  • Slikovna diagnostika v obliki rentnegnskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) in računalniške tomografije (CT) se uporablja za prepoznavanje osteohondroze hrbtenice. RTG se uporablja z namenom prikaza strukture hrbtenice. MRI in CT  zagotovita podrobnejše informacije o mestu in velikosti osteohondroze.

Kako zdravimo osteohondrozo hrbtenice in koliko časa traja rehabilitacija?

Osteohondrozo hrbtenice v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija 

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na lajšanje simptomov ter zaustavitev ali upočasnitev napredovanja bolezni. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.

  • Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
  • instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
  • gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje mišične zmogljivosti trupa in spodnjih okončin, gibljivosti ter stabilnosti ledvene hrbtenice, povečanje gibljivosti mišic hrbta in spodnjega uda).

Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 2 do 3 mesece, odvisno od poteka simptomov in velikosti osteohondroze hrbtenice. Po konzervativnem zdravljenju se povprečno 70 % posameznikom zmanjšajo simptomi.

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?

Operativno zdravljenje se priporoča, v primerih, ko vsaj 6 mesečno konzervativno zdravljenje ne prinese izboljšanja ali v primeru hude bolečine ter poslabšanja nevroloških simptomov (šibkost mišic, ki ovira funkcijo). Pri operativnem zdravljenju se opravi zamenjava diska ali spondilodeza (spojitev vretenc).

Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja povprečno 6 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in opravljenega kirurškega postopka. Povprečno 80 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred operativnim posegom.

Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?

  • Uporaba toplih ali hladnih obkladkov, kar bolj pripomore k zmanjšanju simptomov.
  • Uporaba nesteroidnih antirevmatikov, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
  • Vzdrževanje primerne telesne mase.
  • Skrb za zdravo in uravnoteženo prehrano.
  • Izogibanje kajenju in prekomernemu uživanju alkohola.
  • Uporaba pravilne tehnike dvigovanja težkih predmetov.
  • Izogibanje prisilnim držam.
  • Vsakodnevno izvajanje priporočenih terapevtskih vaj.
  • Ergonomske prilagoditve delovnega okolja (stol z ledveno podporo, ustrezna višina mize).
Naroči se na pregled
Osteohondroza hrbtenice

Ekstruzija diska hrbtenice

Kaj je ekstruzija diska hrbtenice?

Ekstruzija diska hrbtenice je patološko stanje hrbtenice, pri katerem se jedro medvretenčne ploščice izboči skozi zunanjo plast in pri tem utesnjuje bližnje živčne korenine. Ekstruzijo ali zdrs diska spremljajo bolečine v ledvenem ali vratnem delu (odvisno od nivoja ekstruzije), mravljinčenje in otrplost ter lahko sevajo v zgornje ali spodnje okončine, odvisno od lokacije ekstruzije. Ekstruzija najpogosteje nastane kot posledica degenerativne obrabe in akutne poškodbe diska. Degenerativna obraba je najpogostejši vzrok pri starejših posameznikih, ki običajno poročajo o postopnem nastanku težav in daljši zgodovini ponavljajočih se simptomov. Akutna poškodba diska pa je pogostejša pri mlajših posameznikih in nastopi nenadno (prometne nesreče, neustrezno dviganje bremen, športne poškodbe). 70 – 79 % se po ekstruziji diska vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.

Kateri so glavni simptomi ekstruzije diska hrbtenice?

Glavni simptomi ekstruzije diska so predstavljeni spodaj.

  • Ostra ali pekoča bolečina (pri vratni protruziji bolečina običajno seva v roke, v primeru ledvene protruzije pa se širi v noge),
  • otrplost (zmanjšanega zaznavanja občutkov) in mravljinčenje (pri vratni protruziji v ramenih, rokah, dlaneh in prstih, pri ledveni protruziji v zadnjici, nogah, stopalih in prstih na nogah).

Kako diagnosticiramo ekstruzijo diska (diagnostični pregled)?

Ekstruzijo diska diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti ekstruzije diska. 

  • Pri anamnezi pacienti z ekstruzijo diska poročajo o ostri ali pekoči bolečini v hrbtenici, ki lahko izžarev po roki (vratna ekstruzija) ali nogi navzdol (ledvena ekstruzija). Lahko opisujejo občutek togosti v hrbtenici, mravljinčenje in otrplost v spodjih (ledvena ekstruzija) ali zgornjih okončinah (vratna ekstruzija).
  • Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se običajno odkrije povišana togost obhrbteničnih mišic, zmanjšan in boleč obseg gibljivosti, zmanjšano občutenje, lahko je spremenjen tudi vzorec hoje. Uporabljajo se provokativni testi, na podlagi katerih lažje ugotovimo prisotnost ekstruzije diska.
  • Slikovna diagnostika v obliki rentnegnskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) in računalniške tomografije (CT) se uporablja za prepoznavanje ekstruzije diska. RTG se uporablja z namenom ugotavljanja strukturnih sprememb ali nepravilnosti hrbtenice. MRI zagotovi informacije o obsegu in lokaciji izbočenja diska ter pridruženih kompresij živčne korenine. CT se uporablja, kadar prej omenjeni slikovni metodi ne podata dovolj natančnih informacij.

Kako zdravimo ekstruzijo diska in koliko časa traja rehabilitacija?

Ekstruzijo diska v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija 

Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti, obsega gibljivosti in vzpostavljanje funkcionalnosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.

  • Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, kinesiotaping),
  • instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
  • gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje gibljivosti hrbtenice, krepitev stabilizatorjev hrbtenice (mišice trupa in hrbta), vzpostavljanje kvalitetnih vzorcev gibanja).

Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 2 do 6 mesecev, odvisno od poteka simptomov, starosti posameznika in velikosti izbočenja. 70 – 90 % posameznikov se po konzervativnem zdravljenju ekstruzije diska vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?

Operativno zdravljenje se svetuje, v primeru vztrajajočih simptomov (bolečina, mravljinčenje, otrplost), ki se po 6 mesecih konzervativnega zdravljenja ne izboljšajo ter v primeru hujših nevroloških izpadov z izgubo nadzora nad mehurjem in črevesjem (npr. sindrom Kavde ekvine). 

Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 4 tednov do 1 leta, odvisno od vrste operativnega posega, ciljev posameznika in velikosti poškodbe. 75 – 93 % posameznikov se po operativnem zdravljenju ekstruzije diska vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.

Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?

  • Uporaba hladnih ali toplih obkladkov na mestu bolečine. 
  • Izogibanje aktivnosti, ki poslabšajo simptome (upogibanje trupa, dolgotrajno sedenje, prisilna drža, rotacija trupa).
  • Izogibanje aktivnostim, ki vključujejo skakanje ali tek, po predhodnem pogovoru s fizioterapevtom ali zdravnikom.
  • Prilagajanje obremenitve na ledveno hrbtenico (pravilna drža).
  • Izvajanje terapevstkih vaj po navodilih zdravnika, fizioterapevta in kineziologa.
  • Uporaba nesteroidnih antirevmatikov, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom. 
  • Ohranjanje telesne aktivnosti.
Naroči se na pregled
Ekstruzija diska hrbtenice

Rezerviraj svoj termin.

Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko sami naročite na željeni termin in storitev. Prvo izberete storitev, nato pa datum in uro storitve pri izbranem fizioterapevtu. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.

Vtičnik za naročanje