Hernija diska: vzroki, simptomi in zdravljenje
Hernija diska je poškodba medvretenčne ploščice, pri kateri izbočena sredica pritiska na bližnje živčne korenine in povzroča bolečino, išias, mravljinčenje ali šibkost v spodnjih okončinah. Po podatkih American Association of Neurological Surgeons kar 90 % primerov hernije prizadane ledveni del hrbtenice, kar je povezano s sedečim načinom življenja, nepravilno telesno držo, fizičnim naporom in starostnimi spremembami diska.
Rehabilitacija hernije diska temelji na ciljno usmerjeni fizioterapiji, ki vključuje kombinacijo manualne terapije, fizikalnih metod (kot so TENS, ultrazvok, termoterapija) in individualno prilagojene kinezioterapije za stabilizacijo hrbtenice in zmanjšanje pritiska na živčne strukture. Kar 90 % bolnikov doseže izboljšanje brez kirurškega posega, če začnejo s strukturiranim programom vadbe, prilagojenim njihovim simptomom in MRI izvidom.
Operativni poseg (discektomija, laminektomija) se izvaja le v primerih, ko konzervativna terapija ne prinese izboljšanja v 6 do 12 tednih ali ko pride do cauda equina sindroma ali progresivne nevrološke izgube.
Kaj je hernija diska (diskus hernija)?
Hernija diska (zdrs medvretenčne ploščice) je poškodbeno stanje hrbtenice, pri katerem se mehka sredica medvretenčnega diska (nucleus pulposus) izboči skozi zunanji obroču (annulus fibrosus) in utesni ali draži živčne korenine spinalnega živca.
Hernija diska je po podatkih raziskave z naslovom: “Low back pain associated with lumbar disc herniation: role of moderately degenerative disc and annulus fibrous tears” najpogostejši razlog za bolečine v križu. Zmerne in hude oblike hernije pa povzročajo sevajočo bolečino v zgornji ali spodnji ud (išias), mravljinčenje, mišično šibkost, v težjih primerih pa tudi senzorične motnje in inkontinenco.
Hernija diska se v 95% primerov pojavi v ledvenem delu hrbta (ledvena hernija) na nivoju L4/5 in L5/S1, ker so na tem delu obremenitve na hrbtenico največje. Hernija diska najpogosteje nastane kot posledica starostno pogojenih degenerativnih sprememb hrbtenice in akutne poškodbe, tveganje za nastanek pa povečujejo športne ali delovne preobremenitve, sedentarnost, dolgotrajna prisilna drža, kajenja in prekomerna telesna teža
Po podatkih Nacionalnega centra za biotehnološke informacije (NCBI), se hernija diska najpogosteje pojavlja pri odraslih med 30. in 50. letom starosti, ter pri profesionalnih športnikih.
Hernija diska se primarno zdravi z fizioterapijo in kineziološko vadbo, ki omogočata dolgoročno odpravo težav brez potrebe po operativnem posegu. Operacija hernije diska se izvede zgolj v 10% primerov, kadar predhodno konzervativno zdravljenje ni bilo uspešno.
Kaj je hernija diska l5-S1?
Hernija diska L5-S1, je hernija, ki se pojavlja med petim ledvenim (L5) in prvim križničnim (S1) vretencem, zaradi česar jo imenujemo tudi ledvena hernija. Hernija diska L5-S1 je najpogosterjša oblika hernije, saj je ta del hrbta najbolj obremenjen. Najpogosteje pritisne na živčno korenino S1 in povzroča lumbalgijo in išias. Bolečina lahko izžareva v spodnje okončine, še posebej pri ekstruziji ali sekvestraciji diska.
Kaj je hernija diska l4-l5 (L4 L5)?
Hernija diska L4-L5 (l4 l5) je pogosta oblika hernije diska, ki se pojavi med četrtim (L4) in petim (L5) ledvenim vretencem in pritisne na živčno korenino L5. Hernija diska L4-L5 (l4 l5) povzroči bolečino, mravljince, odrevenelost ali šibkost v spodnjem delu hrbta, zadnjici, nogi ali stopalu.
Katere so vrste hernije diska?
Vrste hernije diska po morfološki klasifikaciji so naslednje:
- protruzija: disk se začne izpodrivati navzven med vretenci zaradi izgube elastičnosti,
- prolaps: jedro (notranja plast diska) se začne premikati proti oslabljenem zunanjem delu diska,
- ekstruzija: jedro se izboči in izteka skozi pretrgano zunanjo plast diska, a še vedno ostane povezano z diskom,
- sekvestracija: jedro se loči od diska in izteka v hrbtenični kanal.
Kaj je hrbtenica in kakšna je njena anatomska zgradba?
Hrbtenica (latinsko: columna vertebralis) je kostna struktura, ki telesu daje obliko, podporo, ter mu omogoča pokončno držo in gibanje. Hrbtenica je anatomsko zgrajena iz 33–34 vretenc, razdeljenih v naslednjih pet delov.
- Vratna hrbtenica: vratno hrbtenico sestavlja 7 vretenc (C1 do C7)
- Prsna hrbtenica: prsna hrbtenica se sestavljena iz 12 vretenc (Th1 do Th12)
- Ledvena hrbtenica:ledvena hrbtenica je sestavlčjena iz 5 vretenc (L1 do L5)
- Križnica: križnica je spodnji del medenice in je sestavljena iz 5 zraščenih vretenc. Ki oblikujejo sakrum (os sacrum)
- Trtica: trtica je skrajni spodnji del hrbtenice in jo sestavlja od 4 do 5 zakrnelih vretenc (os coccygis)
Na koncu vretenc so telesa vretenca, ki po podatkih FIPAT (2019) predstavljajo približno 80 % nosilne površine hrbtenice in katerih loki vretenc tvorijo zaščito hrbtenjače.
Med vretenci se nahajajo medvretenčne ploščice (diskusi), ki delujejo kot blažilci tresljajev in navpičnih (aksialnih) sil na hrbtenico, ter telesu omogočajo trodimenzionalno gibljivost (gibljivost v treh ravninah).
Medvretenčni diski so sestavljeni iz treha delov: notranjega dela (nucleus pulposus), ki je gelu podobna snov z visoko vsebnostjo vode in omogoča prožnost ter blaženje udarcev, zunanjega dela (annulus fibrosus), ki je večslojni fibrozni obroč s povečano vsebnostjo kolagena za trdnost in zaščito jedra, ter hrustančne končne plošče, ki disk pritrjuje na sosednja vretenca.
Kateri so simptomi hernije diska (diskus hernije)?
Najpogostejši simptom hernije diska je bolečina v križu, ki se pogosto širi v zadnjico, roke ali noge, ter mravlinčenje, otrplost in mišična šibkost v prizadetih udih. Hujše oblike hernije diska pogosto povzročajo nevrološke motnje in inkontinenco (urinsko in fekalno).
Simptomi hernije diska (blage, zmerne, hude) so naslednji.
- Bolečina v križu (ledvenem delu): bolečina v križu (ledvenem delu) je simptom blage hernije diska, saj se ta pojavla ob vnetju ovojnice diska (ob blagih herniacijah) in ne nakazuje na utesnitev ali draženje živčne korenine. Lokalizirana bolečina v križu se pri herniji diska najpogosteje pojavlja v ledvenem delu hrbta in ima oster, pekoč ali top značaj. Poslabša ob nenadnih gibih, dvigovanju bremen, ponoči in med sedenjem. Bolečina lahko seva v zgornji ud (v vratno regijo, ter vzdolž roke do prstov) ali spodnji ud (v ritnico, za stegnjem vse do stopala in prstov na nogi).
- Sevajoča bolečina (Išias): sevajoča bolečina, ki se iz ledvenega dela hrbta širi po poteku išiadičnega živca v zadnjico, zadnji del stegna ali nogo (išias) je simptom zmerne ali hude hernijacije diska, saj se pojavlja pri izrazitejših izbočenjih diska, ki pritiskajo ali utesnijo živčno korenino.
- Otrplost in mravljinčenje: otrplost in mravlinčenje sta simptoma zmerne ali hude hernije diska, saj se pojavita ob pritisku ali utesnitvi senzoričnih živčnih vlaken. Otrplost in mravljinčenje se občuti kot “zaspane noge” ali “žgečkanja” na določenih delih kože.
- Mišična šibkost: mišična šibkost je simptom hude hernije diska, saj se pojavlja ob hujših utesnitvah živčnih korenin. Mišična šibkost pri ledveni herniji diska se kaže kot težava pri dvigovanju stopala, obremenjevanju noge in normalni hoji, pri vratni herniji pa povzroča težave z močjo v roki in prijemanjem predmetov.
- Sindrom cauda equina: sindrom cauda equina nakazuje na hudo hernijo diska in zahteva takojšno zdravniško intervencijo, saj je fizični pritisk na živčne korenine tako močan da otežuje ali onemogoča nadzor nad mehurjem ali črevesjem.
Večje in dolgotrajne degeneracije medvretenčne ploščice, katere telo ne absorbira lahko povzročajo zožanje hrbteničnega kanala in kroničen pritisk na živčne strukture, kar imenujemo spinalna stenoza. Kadar degeneracija diska napreduje tudi na sosednje sklepe in kosti pa govorimo o osteohondrozi.
Kateri so vzroki in dejavniki tveganja za nastanek hernije diska?
Vzroki in dejavniki tveganja za nastanek hernije so navedeni spodaj.
- Starostna degeneracija: starostna degeneracija je najpogostejši vzrok za hernijo diska, saj diski s staranjem izgubljajo sposobnost zadrževanja vode, elastičnost in postajajo bolj porozni, zaradi česar pogosteje pride do hernije diska.
- Akutna poškodba: akutna poškodba je pogost vzrok za hernijo diska, saj ob njej pride do razpoke v zunanjem delu medvretenčne ploščice (anulus fibrosus) in izbočenje ali zdrsa notranjega želatinastega jedra (nucleus pulposus). Akutne poškodbe, ki najpogosteje povzročijo hernijo diska vključujejo padce, udarce ali nenadne premike ob prometnih ali športnih nesrečah.
- Nepravilna biomehanika dvigovanja bremen: nepravilna biomehanika dvigovanja bremen je med pogostimi vzroki za nastanek hernije diska, saj ustvarja močne obremenitve na medvretenčne ploščice, predvsem v ledvenem delu hrbtenice. Nepravilna biomehanika dvigovanja bremen vključuje dvigovanje z upognjenim hrbtom, dvigovanje iz pasu, zasuk trupa med dvigovanjem, ter sočasno pripogibanje in obračanje trupa.
- Sedeč življenski slog: sedeč življenjski slog je najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek hernije diska, saj povzroča oslabitev mišično-skeletnega sistema in povečanje obremenitev obremenitve na medvretenčne ploščice v ledvenem delu hrbtenice. Sedečemu življenskemu slogu so v največji meri izpostavljeni tovornjakarji (dolgotrajna vožnj v avtomobilu), programerji (sedenje za računalnikom) in računalniški delavci.
- Nepravilna telesna drža: nepravilna telesna drža je pogost dejavniki tveganja za nastanek hernije diska, ker povečuje mehanske obremenitve na hrbtenico, oslabi strukturo medvretenčnih ploščic in poveča možnost njihove poškodbe. Nepravilna telesna drža vključuje sključeno (fleksijsko) držo, asimetrično držo in prekomerno ledveno lordozo ali kifozo.
- Telesna neaktivnost: telesna neaktivnost je pogost dejavnik tveganja za nastanek hernije diska, saj oslabi mišice, ki podpirajo hrbtenico, zmanjša njihovo gibljivost, poslabša telesno držo in prispeva k nastanku degenerativnih sprememb medvretenčnih ploščic.
- Dolgotrajna prisilna drža: dolgotrajna prisilna drža je pogost dejavnik tveganja za nastanek hernije diska, saj povzroča kronično obremenitve na hrbtenico in medvretenčne ploščice in tako poveča možnost za izbočenje diska,
- Genetska predispozicija: genetska predispozicija pogosto povečuje tveganje za nastanek hernije diska, saj podedovana slabša kakovost vezivnega tkiva ploščic, nagnjenost k zgodnejši degeneraciji diskov, ali prevelika ledvena lordoza pogosto povzročijo hernijo diska.
- Prekomerna telesna teža: prekomerna telesna pogosto poveča tveganje za nastanek hernije diska, saj povečuje mehanske obremenitve na ledveni del hrbtenice in tveganje za nastanek herniacije. Po podatkih American Journal of Epidemiology (2014) imajo debeli posamezniki za 40 % višje tveganje za razvoj bolečine v hrbtu, kot ljudje z normalno telesno težo.
- Kajenje: kajenje poveča tveganje za nastanek hernije diska, ker nikotin zmanjšuje prekrvavljenost in s tem oskrbo medvretenčnih ploščic s hranili, kar pospešuje njihovo degeneracijo.
Kako se zdravi hernija diska?
Hernija diska se zdravi na naslednje načine.
- Fizioterapija in kineziološka vadba
- Protibolečinska in protivnetna zdravila
- Samopomoč
- Operativno zdravljenje
Hernija diska se primarno zdravi konzervativno, s fizioterapijo, kineziološko vadbo, počitkom, ter protibolečinskimi in protivnetnimi zdravili.
Operacija hernije diska je sekundarna oblika zdravljenja, ki se v skladu s kliničnimi smernicami UCSF (University of California San Francisco, 2022) izvede v primeru neuspešnega konzervativnega zdravljenja, ter v primeru hujših nevroloških izpadov.
Sledeč raziskavi z naslovom: “Surgery versus Prolonged Conservative Treatment for Sciatica” objavljeni v reviji: The New England Journal of Medicine operacija hernije diska prinese hitrejše olajšanje simptomov, dolgoročni enoletni izidi pa so podobni kot pri dolgotrajnem konzervativnem zdravljenju.
1. Fizioterapija in kineziološka vadba Meridian-Fit
V kliniki Meridian-Fit s specialno fizioterapijo (manualno in protibolečinsko), ter kineziološko vadbo odpravimo bolečine, gibalne omejitve in mišično šibkost zaradi hernije diska, ter pacientu omogočimo vrnitev k vsakodnevnim dejavnostim in športnim aktivnostim brez bolečin
Fizioterapija za hernijo diska poteka v treh fazah: akutna, post akutna in faza vzdrževanja
Akutna faza
Pasivna fizioterapija
Post-akutna faza
Kineziološka vadba
Dolgoročno vzdrževanje
Edukacija
Akutna faza
1. Akutna faza: Odprava bolečine s pasivno fizioterapijo
V akutni fazi s pomočjo manualnih in fizikalnih (protibolečinskih) terapij zmanjšamo ali odpravimo akutne bolečine v križu, išias bolečine (bolečina, ki seva po poteku ishiadičnega živca) zakrčenosti ledvenega dela, ter gibalne omejitve.
Manualne fizioterapevtske tehnike, ki jih uporabljamo v akutni fazi so naslednje.
- Terapevtska masaža: terapevtska masaža je manualna fizioterapevtska tehnika, s katero pri herniji diska zmanjšamo mišično napetost obhrbteničnih mišic, ter mišic kolčnega obroča in tako izboljšamo pacientovo funkcionalno gibljivost.
- Manualna trakcija: manualna trakcija je manualna fizioterapevtska tehnika s katero pri herniji diska zmanjšamo pritisk na medvretenčno ploščico s čimer razbremenimo živčne korenine in tako lajšamo bolečine v križu in nogi.
- Miofascialna terapija: miofascialna terapija je manualna fizioterapevtska tehnika, katero uporabimo za izboljšanje gibljivosti prizadetega področja, kar pripomore k boljši mehaniki gibanja in zmanjšanju bolečine pacienta.
Fizikalne (protibolečinske) tehnike ki jih uporabljamo v akutni fazi zdravljenje hernije diska so naslednje.
- TECAR: TECAR je fizikalna (protibolečinska) fizioterapevtska tehnika s katero pospešimo prekrvavitev in celično presnovo v prizadetem področju hrbtenice, ter tako pohitrimo regeneracijo in zmanjšanje bolečine.
- Tens: tens je fizikalna (protibolečinska) fizioterapevtska tehnika s katero zmnajšamo živčno bolečino pri herniji diska v področju ledvenega dela in noge.
- Terapevtski ultrazvok: terapevtski ultrazvok je fizikalna fizioterapevtska metoda s katero zmanjšamo vnetje in mišično napetost ter pospešimo celjenje na področju živčnih utesnitev in tako zmanjšamo bolečino.
- Laserska terapija: laserska terapija je fizikalna fizioterapevtska tehnika s katero zmanjšamo vnetje, bolečino in spodbudimo obnavljanje živčnega in mehkega tkiva.
Post-akutna faza
2. Post-Akutna faza: Kineziološka vadba
V postakutni fazi rehabilitacije hernije diska s pomočjo individualne kineziološke vadbe razbremenimo poškodovani segment hrbtenice in dolgoročno zmanjšamo bolečino, obnovimo funkcionalno gibljivost in zgradimo fizično odpornost telesa na ponovno poškodovanje.
Individualna kineziološka vadba za hernijo diska vključuje naslednje sklope vaj.
- Vaje za dekompresijo hrbtenice: vaje za dekompresijo hrbtenice so oblika kineziološke vadbe, s katero pri herniji diska dosežemo dekompresijo (razbremenitev) poškodovanega dela hrbtenice in tako dolgoročno zmanjšamo bolečine. Vaje za dekompresijo hrbtenice vključujejo razteg mačka-krava (cat-cow stretch), položaj otroka (child’s pose), položaj kobre (cobra pose) in sedeči spinalni zasuk (seated spinal twist).
- Vaje za obnovitev funkcionalne gibljivosti: vaje za obnovitev funkcionalne gibljivosti so kineziološke vaje s katerimi odpravimo zakrčenost poškodovanega segmenta in pacientu omogočimo polno funkcionalno gibljivost. Vaje za obnovitev funkcionalne gibljivosti vključujejo raztezne kot so razteg kolena k prsim (Knee to chest stretch), raztezanje (Stretching), razteg mišice piriformis (Piriformis muscle stretch), sedeči razteg zadnje stegenske mišice (Seated hamstring stretch), raztezanje s pokrčenjem hrbta (Back flexion stretch), stranski nagib vratu (Lateral neck flexion) in razteg zgornje trapezne mišice(Upper trapezius stretch)
- Vaje za krepitev jedra: vaje za krepitev jedra so kineziološke vaje s katerimi okrepimo stabilizatorje trupa in tako zmanjšamo obremenitve na hrbtenico. Vaje za krepitev jedra, ki jih najpogosteje izvajamo pri herniji diska so deska (plank), vaja ptičji pes (bird dog exercise), most (glute bridges), opora na komolcih (prone on elbows) in nagibi medenice (pelvic tilts).
- Vaje za vračanje v šport: vaje za vračanje v šport so vrsta kinezioloških vaj, s katerimi reproduciramo gibe in napore konkretnega športa, kot so tek, plavanje, tenis ali drug šport, ter pacientu omogočimo varno vrnitev k izvajanju teh športnih aktivnosti.
Dolgoročno vzdrževanje
3. Faza dolgoročnega vzdrževanja
Faza dolgoročnega vzdrževanja je faza, ko je pacient sposoben avtonomnega gibanja brez bolečin in je usmerjena v preprečitev ponovitve poškodbe.
Dolgoročno vzdrževanje zdravega stanja dosežemo z naslednjimi ukrepi.
- edukacijo pacienta o njegovem zdravstvenem stanju
- oblikovanju programa za dolgoročno vzdrževanje fizične pripravljenosti doma
- svetovanjem o ergonomskih prilagoditvah delovnega mesta, delovnega položaja, spalne blazine in obutve
- svetovanjem o opustitvi ali prilagoditvi športnih dejavnosti
- Svetovanjem o spremembah prehrane
2. Protibolečinska in protivnetna zdravila: kdaj se pri herniji diska priporoča uporabo?
Protibolečinska in protivnetna zdravila so podporna oblika fizioterapevtskemu zdravljenju hernije diska in se uporabljajo v primeru hude bolečine in gibalne omejitve, ki pacientu onemogočajo izvajanje vsakodnevnih opravil (spanje, hoja, sedenje).
Protibolečinska in protivnetna zdravila dolgoročno ne odpravijo težave in so zgolj podporna oblika, s katero se pacientu omogoči vključitev v fizioterapevtsko in kineziološko obravnavo.
Protibolečinska in protivnetna zdravila, ki se uporabljajo za zmanjšanje bolečine in vnetja pri herniji diska so naslednja.
- Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID): nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) so protivnetna in protibolečinska zdravila, ki se pri herniji diska uporabljajo za lajšanje bolečine in vnetja. Nesteroidna protivnetna zdravila, ki se najpogosteje uporabljajo pri herniji diska sta ibuprofen (Daleron, Diverin, Ibubel) in naproksen (Nalgesin S).
- Mišični relaksanti: mišični relaksanti so oblika zdravil, s katerimi lajšamo bolečine, izboljšamo gibljivost sklepov in zmanjšamo mišične spazme, ki nastanejo pri herniji diska zaradi draženja živčnih struktur in bolečin v križu. Mišični relaksant, ki se najpogosteje uporablja pri protruziji diska je tizanidin (Sirdalud).
- Oralni steroidi: oralni steroidi so oblika steroidov, s katerimi zmanjšamo vnetje in edem okoli živčnih korenin, ki so zaradi hernije diska utesnjene in tako zmanjšamo bolečino, ter izboljšamo gibljivost.
- Epiduralna steroidna injekcija: epiduralna steroidna injekcija je oblika farmakološkega zdravljenja, ki se uporablja za zmanjšanje bolečine in vnetja pri hudih oblikah hernije diska, ki pacientu onemogočajo izvajanje vsakodnevnih opravil (vstajanje, hoja, sedenjde). Epiduralna steroidna injekcija vsebuje kortikosteroid (najpogosteje metilprednizolon), ki se vbrizga v epiduralni prostor hrbtenice za zmanjšanje vnetja in bolečine okoli živčnih korenin.
3. Samopomoč: kako pri herniji diska zmanjšati bolečine brez zdravil ali operacije?
Ukrepi s katerimi pri herniji diska lahko zmanjšate bolečine v križu in nogi brez zdravil ali operacije so naslednji.
- Kratkotrajen počitek: kratkotrajni počitek je oblika samopomoči, s katero pri herniji diska umirimo akutno bolečino. Počitek naj ne traja več kot 48h (dokler traja huda akutna bolečina). Počitek, ki traja več kot 48h dodatno zakrči mišice in poslabša simptome.
- Gretje/hlajenje: gretje/hlajenje je oblika samopomoči, s katero pri herniji diska umirimo akutno bolečino in mišično zakrčenost. Hlajenje je priporočljivo v prvih 24h po pojavu simptomov (akutne bolečine, zakrčenosti), kasneje pa je priporočljivo kar pacientu bolj ustreza.
- Ohranjanje zdrave telesne teže: ohranjanje zdrave telesne teže je oblika samopomoči, s katero pacient zmanjša aksialne obremenitve na hrbtenico in na poškodovane medvretenčne ploščice, ter s tem zmanjša bolečino, ter tveganje za nastanek ali ponovitev bolezni. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je zdrava telesna teža indeks telesne mase (ITM) med 18,5 in 24,9.
- Pravilna telesna drža: pravilna telesna drža je ukrep s katerim zmanjšamo pritisk na medvretenčne diske in preprečimo nastanek ali napredovanje hernije diska. Pravilno telesno držo zagotovimo z zavestnim vzdrževanjem naravne krivine hrbtenice, enakomerno porazdelitvijo telesne teže in ergonomskimi položaji pri sedenju, stanju in dvigovanju predmetov.
- Pravilno dvigovanje bremen: pravilno dvigovanje bremen je oblika samopomoči, s katero preprečimo preobremenitev ledvenega dela in s tem nastanek ali napredovanje hernije diska. Pravilno dvigovanje bremena je dvigovanje iz počepa (ne iz predklona), brez rotacije in z bremenom tik ob telesu.
- Izogibanje dolgotrajnemu sedenju: izogibanje dolgotrajnemu sedenju je ukrep samopomoči s katerim preprečimo preobremenitev ledvenega dela hrbtenice in s tem nastanek ali napredovanje hernije. Izogibanje dolgotrajnemu sedenju dosežemo z rednimi premori na vsakih 60min sedenja.
- Fizične aktivnosti: fizične aktivnosti, ki so priporočljive pri herniji diska sta hoja po ravnem in plavanje. Hoja po ravnem in plavanje omogočata gibanje brez večjih aksialnih obremenitev hrbtenice, krepita mišice trupa in tako preprečujeta nastanek ali napredovanje hernije diska.
4. Kdaj je potrebna operacija hernije diska?
Operacija hernije diska je potrebna v naslednjih primerih.
- Kadar bolečine, mravljinci in mišična šibkost vstrajajo po 6 tednih konzervativnega zdravljenja
- Kadar se pojavljajo napredujoči nevrološki izpadi, kot je izguba senzoričnega zaznavanja, občutka na koži ali izguba mišične moči (padanje stopala)
- Ob pojavljanju simptomov na obeh straneh telesa
- Ob težavah z zadrževanjem vode ali blata (Sindrom kavde ekvine)
Gordon Waddell, priznani britanski ortopedski kirurg, je v reviji Spine zapisal da je kirurški poseg primerna oblika oblika zdravljenja le za približno 1% bolnikov z bolečinami v križu.
Pri operaciji hernije diska se odpravi bolečino, tako da se odsrani izbočen del diska in razbremeni utesnjeno živčno korenino. Operacija hernije diska se najpogosteje izvede z manimalno invazivnimi tehnikami kot sta laminektomija in diskektomija, če se hernija ponavlja ali je prisotna nestabilnost hrbtenice, pa je možna tudi zamenjava poškodovanega diska z umetnim diskom ali celo spinalna fuzija (spojitev vretenc).
Vrste operativnih posegov pri herniji diska so opisani spodaj.
- Laminektomija: laminektomija je minimalno invazivni kirurški poseg, s katerim kirurg (ponavadi ortoped ali nevrokirurg) odstrani del vretenca, imenovan lamina, s čimer poveča prostor v hrbteničnem kanalu in zmanjša pritisk (kompresijo) na živčno korenino.
- Diskektomija: diskektomija je minimalno invazivni operativni poseg, pri katerem zdravnik odstrani del medvretenčne diska, ki pritiska na živčno korenino ali hrbtenjačo.
- Zamenjava diska: zamenjava diska je operativni poseg, pri katerem kirurg zamenja poškodovani disk z umentnim, s čimer zagotovi ohranitev polne gibljivosti hrbtenice.
- Spinalna fuzija: spinalna fuzija (spojitev vretenc) je operativni poseg pri katerem specialist združi dve ali več sosednjih vretenc da stabilizira hrbtenico.
Katere so vaje za hernijo diska?
Vaje za hernijo diska so naslednje.
1. Vaja: Bird-dog
- Postavite se v klečeči položaj na vseh štirih.
- Aktivirajte trebušne mišice za stabilizacijo hrbtenice, nato pa ob izdihu dvignite iztegnjeno nogo in zadržite položaj nekaj sekund.
- Ob vdihu počasi vrnite nogo nazaj in ponovite z drugo nogo.
- Težjo različico vaje izvedete tako, da istočasno z dvigom noge dvignete tudi nasprotno roko.
- Naredite 8–12 ponovitev na vsaki strani
2. Vaja: Stranski most (Side plank)
- Lezite na bok in telo poravnajte v ravno linijo (glava, trup, noge).
- Naslonite se na podlaket, pri čemer mora biti komolec neposredno pod ramo.
- Aktivirajte trebušne mišice in dvignite boke od tal ter zadržite položaj 5-10 sekund.
- Če je vaja pretežka, jo lahko izvajate z upognjenimi koleni.
- Ponovite 10-15x
3. Vaja: Most (Bridge)
- Lezite na hrbet in pokrčite kolena, stopala naj bodo v širini bokov in plosko na tleh.
- Aktivirajte trebušne mišice, kot bi želeli potegniti popek navzdol, nato pa dvignite zadnjico od tal. Ob dvigu izdihnite in zadržite položaj nekaj sekund, pri tem pazite, da hrbtenica ostane v nevtralnem položaju.
- Ob vračanju v začetni položaj rahlo vdihnite.
- Ponovite 10–15-krat
Vaje za hernijo diska so vaje, ki naslavljajo tipične deficitov s tem poškodbenim stanjem kot je pomanjkanje gibljivosti hrbtenice in obhrbteničnih sklepov, šibki stabilizatorji trupa in neaktivnost globokih trebušnih mišic. Vaje za odpravo omenjenih deficitov povečajo stabilizacijo hrbtenice in zmanjšajo pritisk na poškodovane strukture in tako omogočajo lajšanje simptomov.
Pogosta vprašanja
Ali je hernija ozdravljiva?
Da, 90% vseh hernij diska se pozdravi do te mere, da pacienti ne čutijo bolečine in gibalnih omejitev, ker je telo ob počitku, prilagoditvah in fizioterapiji sposobno samo absorbirati del izbočenega diska in omiliti bolečino.
Hernija diska se v večini primerov naravno pozdravi v 4 do 6 tednih, čeprav se poškodovana medvretenčna ploščica tehnično ne zaceli.
Ali je hernija diska oblika poškodbe ali obolenja hrbtenice?
Da. Hernija diska je ena izmed vrst poškodb in obolenj hrbtenice
Prijavite se na Prvi pregled (diagnostično terapijo) za začetek zdravljenja v Meridian-Fit
Pri zdravljenju hernije diska je ključnega pomena da zgodaj prepoznate vzrok za vaše bolečine v hrbtu in da začnete z njihovo obravnavo. Odlašanje pogosto povzroča podaljševanje rehabilitacisjke dobe, napredovanje v hujše oblike hernije ali celo razvoj kroničnih bolečin. Na diagnostični pregled in začetek zdravljenja se lahko prijavite spodaj.