Hernija diska: simptomi, zdravljenje in vaje

Kaj je hernija diska (diskus hernija)?

Hernija diska (zdrs medvretenčne ploščice) označuje poškodbeno stanje hrbtenice, pri katerem pride do izbočenja jedra medvretenčne ploščice, kar povzroča različne motnje v delovanju telesa (ostro in topo bolečino, mišično šibkost, mravličenje, odrevenelost). Hernija diska je najpogosteje posledica degenerativnih sprememb, ki nastanejo zaradi staranja, poškodbe ali akutne travme (prometne nesreče, dvig težkih bremen). V rehabilitacijski praksi smo predvsem v zadnjem obdobju soočeni z vse večjim številom hernij, ki nastanejo kot posledica dolgotrajnega sedenja in slabe telesne drže. 

Katere vrste hernije diska poznamo (L5-S1, L4-L5)?

Hernije diska ločimo glede na stopnjo izbočenosti in mesto nastanka.

Vrste hernij glede na stopnjo izbočenosti (herniacije) so navedene in opisane spodaj.

• protruzija: disk se začne izpodrivati navzven med vretenci zaradi izgube elastičnosti,
• prolaps: jedro (notranja plast diska) se začne premikati proti oslabljenem zunanjem delu diska,
• ekstruzija: jedro se izboči in izteka skozi pretrgano zunanjo plast diska, a še vedno ostane povezano z diskom,
• sekvestracija: jedro se loči od diska in izteka v hrbtenični kanal.

Vrste hernije diska glede na mesto nastanka decimo na ledvene hernije (najpogosteje nastanejo na L4-L5 in L5-S1) in varante hernije (najpogosteje nastanejo na C6-C7).

Kateri so simptomi in znaki hernije?

Najbolj pogost simptom hernije je bolečina. Otrplost, mravljinčenje in mišična šibkost so pogosto spremljajoči simptomi v primeru hujše hernije diska, ki pritiska na živec. Motnje pri nadzoru mehurja ali črevesja pa so simptomi, ki nakazujejo na utesnitev več živčnih korenin v ledveni hrbtenici.

Kako nastane hernija diska?

Hernija diska najpogosteje nastane kot posledica degeneracije medvretenčne ploščice. Akutna travma je drugi najpogostejši vzrok.

Z degeneracijo medvretenčni disk izgublja tekočino, postaja tanjši in manj elastičen, s tem pa izgubi svojo glavno funkcijo – amortiziranje sill, ki delujejo na hrbtenico. Tak disk je posledično manj odporen na obremenitve in dovzetnejši za poškodbe.

Ko je obremenitev prevelika (bodisi manjše ponavljajoče ali ena večja obremenitev), se jedro diska izboči skozi oslabljeni zunanji obroč, ki se lahko pretrga. To izbočenje imenujemo hernija diska.

Manjše izbočenje še ne draži živca, zato je to stanje pogosto neboleče ali pa je prisotna le blaga bolečina, ki je lokalizirana v prizadetem segmentu hrbtenice. Večje kot je izbočenje diska, bolj ta pritiska na živec, s tem pa povzroča hujše simptome, ki pogosto  izžarevajo tudi v nogo (pri ledveni herniji) ali roko (pri vratni herniji).

Kakšna je vloga medvretenčnih diskov?

Vloga medvretenčnih diskov je ublažitev in prerazporeditev sil, ki delujejo na hrbtenico. Diski delujejo kot naravni »amortizerji«, saj hrbtenici zagotavljajo prožnost in blaženje udarcev, poleg tega pa ločujejo vretenca in s tem ustvarijo prostor za izhod hrbteničnih živcev skozi medvretenčne odprtine.

Vsak disk sestavljajo tri glavne komponente:

• Notranji del ali jedro (nucleus pulposus) je želatinasto grajeno jedro z visoko vsebnostjo vode (66 do 86 %), kar mu zagotavlja prožnost in zmožnost absorbcije udarcev in sil.
• Zunanji del (annulus fibrosus) obdaja ter ščiti jedro in ga sestavlja 15-25 slojev lamel, kolagenskih okroglastih obročkov, ki disku zagotavljajo trdnost in moč.
• Hrustančna končna plošča se nahaja nad in pod diski, ki jih pritrjuje na sosednja vretenca.

Medvretenčni diski so podvrženi visokim obremenitvam in ob določenih pogojih lahko pride do njihove degeneracije in posledično do hernije. Protruzija je začetna stopnja izbočenja diska, pri kateri se jedro (nucleus pulposus) izboči proti zunanjemu obroču (annulus fibrosus) in povzroči, da se disk pomakne iz notranjosti navzven. To je začetna stopnja herniacije, ki v primeru neustreznega življenjskega sloga (ponavljajočih obremenitev, sedečega dela in pomanjkanja gibanja) ter neustrezne terapevtske obravnave napreduje in povzroča hujše težave.

Nadaljnje stopnje izbočenja povzročijo premik jedra iz središča skozi zunanji obroč, kar lahko povzroči še večji pritisk na živec ali celo utesnitev hrbtenjače zaradi zoženja hrbteničnega kanala (spinalne stenoze).

Kateri so vzroki in dejavniki tveganja za nastanek hernije?

Hernija diska nastane zaradi degenerativne obrabe in akutne poškodbe diska. Oba glavna vzroka sta podrobneje opisana spadaj.

• Degenerativna obraba je najpogosteje posledica naravnega procesa staranja ali neustreznega življenjskega sloga. Degeneriran disk je slabše hidriran, saj ni sposoben zadržati vode, posledično pa je zaradi tega oslabljen. Njegova elastična struktura zaradi izgube vode postaja vse bolj trda (fibrozna), kar povečuje njegovo krhkost in s tem večjo možnost za nastanek razpok zunanje plasti, v končni fazi za nastanek hernije diska.
• Akutna poškodba je nenadni dogodek ali travma, ki povzroči zdrs medvretenčne ploščice oziroma nastanek hernije diska zaradi velike sile, najpogosteje ob prometnih nesrečah, padcih ali športnih poškodbah.

Dejavniki tveganja niso direktni vzrok za nastanek hernije diska, temveč prispevajo k nastanku poškodbe. V zadnjem času so dejavniki tveganja za nastanek hernije najpogosteje povezani z neustreznim življenjskim slogom.

• Debelost negativno vpliva na medvretenčne ploščice, saj prekomerna telesna teža povzroči njihovo preobremenitev.
• Ponavljajoče se obremenitve z neustrezno tehniko dvigovanja težkih bremen lahko povzročijo preobremenitev medvretenčnih ploščic in s tem večje tveganje za izbočenje diska.
• Dolgotrajno sedenje in slaba telesna drža s prisilnimi položaji (najpogosteje sključena drža) povzroči neenakomerno porazdelitev sile in obremenitev na medvretenčne ploščice, kar lahko skozi čas oslabi diske in poveča tveganje za hernijo.
• Travme ali poškodbe hrbtenice, kot so padci, udarci in nenadne sile, lahko povečajo tveganje za hernijo diska, predvsem na že oslabljenih medvretenčnih ploščicah.
• Kajenje ima negativen vpliv na prehranjevanje medvretenčne ploščice, ki je zaradi nikotina slabše prekrvavljena, kar posledično vodi v hitrejšo degeneracijo in s tem tveganje za hernijo.

Kako zdravimo hernijo diska?

V centru Meridian-Fit hernijo diska obravnavamo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko), saj je naše telo ob ustreznem pristopu sposobno samo absorbirati del izbočenega diska in s tem olajšati simptome brez invazivnega zdravljenja. Naše izkušnje iz prakse, kot tudi raziskave kažejo, da 90 % pacientov s hernijo diska po 6 tednih konzervativne obravnave nima več simptomov.

Pri odpravi hernije dajemo prednost aktivni rehabilitaciji, pri kateri pacienta učimo ustrezne drže in gibanja, predvsem pa jih usmerjamo v opustitev strahu pred gibanjem (kineziofobijo), ki ga kot posledica bolečine opazimo pri večini pacientov s hernijo diska.

Fizioterapevtsko in kineziološko zdravljenje

Fizioterapevtsko zdravljenje hernije diska izvajamo s kombinacijo manualne terapije, podpornih instrumentalnih tehnik in gibalnoterapevtskega programa. Pristopi so navedeni in podrobneje opisani spodaj.

Kako poteka fizioterapevtsko in kineziološko zdravljenje?

Naš fizioterapevtski program zdravljenja hernije poteka v štirih fazah: akutna, subakutna, pozna ter faza vračanja v šport. Fizioterapevtsko in kineziološko zdravljenje hernije diska izvajamo s kombinacijo različnih tehnik, ki jih po fazah prilagajamo glede na pacientove simptome in zmožnosti.

V akutni fazi, ko je bolečina običajno največja, uporabljamo predvsem pasivne tehnike (instrumentalna ter manualna terapija), da dosežemo zmanjšanje simptomov ter spodbudimo celjenje in tako omogočimo lažje in bolj varno izvajanje gibalnoterapevtskih vsebin. Ko se bolečina in simptomi umirijo, stremimo k aktivnemu sodelovanju pacienta, zato v ospredje postavimo izvajanje gibalnoterapevtskih vsebin, manualne tehnike in instrumentalna terapija pa služijo zgolj kot podporne metode.

Trajanje in dejavnosti po posameznih fazah so opisane spodaj.

Kdaj je potrebna operacija hernije diska?

Operacija hernije diska je potrebna, ko simptomi (bolečina, mravljinjčenje, otrplost) vztrajajo kljub vsaj šestmesečnem konzervativnem zdravljenju. Operacija je indicirana tudi v primeru poslabšanja stanja oziroma napredujočih nevroloških izpadov z izgubo mišične moči ali v najhujšem primeru z motnjo nadzora nad mehurjem in črevesjem (sindrom Kavde ekvine).

Diagnozo hernije diska postavi specialist nevrolog ali ortoped na podlagi kliničnega pregleda in slikovnih preiskav (MRI ali CT). Operativno zdravljenje hernije diska je redko indicirano, saj raziskave kažejo, da je operacija potrebna pri manj kot 5 % pacientov z bolečinami v hrbtenici.

Operacijo hernije diska izvaja nevrokirurg ali ortopedski kirurg, specializiran za spinalno kirurgijo. Uspešnost operativnih posegov hernije diska je 78 do 95 %, pri 3 do 12 % pacientov pa simptomi vztrajajo. Hernija diska se ponovno pojavi na istem segmentu pri 5 do 15 % pacientov.

Izbira kirurškega posega pri zdravljenju hernije diska je odvisna od prizadetega predela (cervikalni ali ledveni) in morebitnih težav (npr. ponavljajoča hernija ali nestabilnost hrbtenice). Najpogostejša posega za zdravljenje hernije diska sta diskektomija in laminektomija. V primeru ponavljajoče hernije ali nestabilnosti hrbtenice pa se lahko izvaja tudi zamenjavo poškodovanega diska z umetnim diskom ali spinalna fuzija oziroma spojitev vretenc.

Vrste operativnih posegov za zdravljenje hernije diska so opisani spodaj.

• Diskektomija je poseg, pri katerem kirurg odstrani del medvretenčnega diska, ki pritiska na živčno korenino ali hrbtenjačo.
• Laminektomija je poseg, pri katerem kirurg odstrani del vretenca (lamina) z namenom povečanja prostora v hrbteničnem kanalu in posledično zmanjšanja pritiska na živčno korenino, ki ga povzroča hernija.
• Zamenjava diska je poseg, pri katerem se poškodovani disk zamenja z novim, umetnim diskom,
• Spinalna fuzija ali spojitev vretenc je poseg, pri katerem kirurg trajno združi dve ali več sosednjih vretenc za lajšanje simptomov, ampak s tem omeji gibljivost v operiranem predelu hrbtenice.

Katere so prednosti in slabosti operativne obravnave hernije diska v primerjavi s fizioterapevtsko?

Operativna in fizioterapevtska obravnava hernije diska prinašata dolgoročno izboljšanje zdravstvenega stanja, vendar se med seboj razlikujeta v učinkih, trajanju rehabilitacije in tveganjih za zaplete.

	Fizioterapevtsko zdravljenje	Operativno zdravljenje
Način zdravljenja	Neinvazivno zdravljenje	Invazivno zdravljenje
Čas okrevanja	Povprečno traja 8 do 12 tednov odvisno od stopnje resnosti stanja	Hitro začetno olajšanje, vendar lahko okrevanje traja od 4 tednov do 1 leta, odvisno od vrste operativnega posega
Zapleti in tveganja	Redki zapleti, saj ni invazivnih posegov v telo. Po posamezni terapiji se lahko pojavi občutljivost, ki izzveni po 24 – 48 urah.	Lahko pride do kirurških zapletov (npr.: okužba, poškodba živcev) in brazgotinjenja.

Kako poteka postoperativna rehabilitacija v Meridian-Fit?

Postoperativna rehabilitacija v Meridian-Fit se izvaja s kombinacijo gibalnoterapevtskih vsebin, manualne terapije in instrumentalnih tehnik. Fizioterapevtska obravnava z vključevanjem aktivnih gibalnih vsebin, ki se začne vsaj 4 tedne po operaciji, vpliva na lajšanje bolečin izboljšanje funkcije. 

Rehabilitacija po operaciji hernije diska lahko traja od 4 tednov do 1 leta, na trajanje zdravljenja pa vplivajo vrsta operativnega posega, velikost poškodbe ter cilji posameznika. Dolgoročno zadovoljstvo dve leti po operaciji poroča kar 90 % pacientov, ki upoštevajo priporočila in se aktivno vključujejo v rehabilitacijski proces.

Postoperativna rehabilitacija po operaciji hernije diska pri nas poteka v treh fazah: zgodnja, vmesna in pozna faza. Vsebina in trajanje posamezne faze je odvisno od operativnega posega in morebitnih omejitev, ki jih določi kirurg (npr. omejitev upogiba, iztega, rotacij, dvigovanja predmetov).

Trajanje in dejavnosti po posameznih fazah so opisane spodaj.

Katere so alternativne možnosti zdravljenja hernije diska in kakšna je njihova učinkovitost?

Alternativne možnosti zdravljenja hernije diska najpogosteje vključujejo akupunkturo, kiropraktiko ter uporabo zdravil.

• Akupunktura je alternativna metoda zdravljenja, ki z uporabo tankih iglic preko specifičnih točk telesa dokazano lajša mišičnoskeletne težave, ki izvirajo iz mehkih tkiv. Akupunktura ima pozitiven vpliv tudi na bolečino povezano s hernijo diska. Z delovanjem na posebne akupunkturne točke lahko namreč uravnavamo naravne procese celjena in vplivamo na zaznavanje bolečine.

• Kiropraktika vključuje posebne manipulativne tehnike, katerih mehanizem delovanja na hernijo diska ni dobro razumljen, zato se v raziskavah postavlja vprašanje, ali manipulacija prinese večje tveganje kot koristi – sploh če se zavedamo, da se v večini primerov hernija spontano zaceli. 

• Zdravila se pogosto uporabljajo kot alternativna metoda zdravljenja bolečine v hrbtu, povzročene zaradi hernije diska. Obvladovanje bolečine se pogosto začne z nesteroidnimi antirevmatiki, v primeru neučinkovitosti ali hujših bolečin pa se predpiše močnejša opioidna zdravila. Ta se običajno predpisuje za krajše obdobje zaradi morebitnih stranskih učinkov. Ugotovitve številnih raziskav trdijo, da je nefarmakološko zdravljenje hernije diska stroškovno učinkovitejše, poleg tega pa je farmakološko zdravljenje v primerjavi z alternativnimi metodami manj učinkovito tudi pri lajšanju bolečine.

Kako si lahko pomagate sami (nasveti za samopomoč)?

Če se spopadate s hernijo diska, si lahko tudi sami s preprostimi nasveti pomagate pri lajšanju simptomov:

• Ob hudi bolečini si vzemite počitek – vseeno pa naj počitek ne traja več kot dan ali dva, saj lahko dolgotrajen počitek povzroči zakrčenje struktur in s tem poslabšanje simptomov.
• Sprehajajte se – hoja pozitivno vpliva na zdravje in prehrano vaših medvretenčnih diskov, poleg tega pa lahko z izločanjem endorfinov pomaga pri lajšanju bolečine.
• Redno izvajajte vaje za aktivacijo globokih stabilizatorjev, ki služijo za stabilizacijo hrbtenice in medenice, s čimer lahko prispevate k manjši obremenitvi na diske in posledično lajšanju bolečine.
• V primeru bolečine v križu si lahko pomagate z obkladki, ki naj bodo vedno aplicirani preko tkanine. Priporočajo se topli ali hladni – izberite tiste, ki vam najbolj ustrezajo (večini ustrezajo topli, saj sproščajo napete mišice in povečujejo prekrvavitev).
• Izogibajte se gibom, ki poslabšajo simptome (npr. upogib, izteg, dolgotrajno sedenje ali vzdrževanje prisilnih položajev).

Katere so vaje za obvladovanje hernije?

Vaje za hernijo diska so zasnovane tako, da izboljšajo gibljivost ter okrepijo mišice trupa in hrbta, kar pomaga stabilizirati hrbtenico in zmanjšati obremenitev medvretenčnih ploščic. 

Vaje, ki jih lahko izvajate doma za obvladovanje hernije diska so navedene spodaj. 

• Most: Lezite na hrbet in pokrčite kolena, stopala naj bodo v širini bokov in plosko na tleh. Aktivirajte trebušne mišice, kot bi želeli potegniti popek navzdol, nato pa dvignite zadnjico od tal. Ob dvigu izdihnite in zadržite položaj nekaj sekund, pri tem pazite, da hrbtenica ostane v nevtralnem položaju. Ob vračanju v začetni položaj rahlo vdihnite.
• »Bird-dog«: Postavite se v klečeči položaj na vseh štirih. Aktivirajte trebušne mišice za stabilizacijo hrbtenice, nato pa ob izdihu dvignite iztegnjeno nogo in zadržite položaj nekaj sekund. Ob vdihu počasi vrnite nogo nazaj in ponovite z drugo nogo. Težjo različico vaje izvedete tako, da istočasno z dvigom noge dvignete tudi nasprotno roko.
• Stranski most: Lezite na bok in telo poravnajte v ravno linijo (glava, trup, noge). Naslonite se na podlaket, pri čemer mora biti komolec neposredno pod ramo. Aktivirajte trebušne mišice in dvignite boke od tal ter zadržite položaj 5-10 sekund. Če je vaja pretežka, jo lahko izvajate z upognjenimi koleni.