Hernija diska: vzroki, simptomi in zdravljenje
Hernija diska je poškodba medvretenčne ploščice, pri kateri izbočena sredica pritiska na bližnje živčne korenine in povzroča bolečino, išias, mravljinčenje ali šibkost v spodnjih okončinah. Po podatkih American Association of Neurological Surgeons kar 90 % primerov hernije prizadane ledveni del hrbtenice, kar je povezano s sedečim načinom življenja, nepravilno telesno držo, fizičnim naporom in starostnimi spremembami diska.
Rehabilitacija hernije diska temelji na ciljno usmerjeni fizioterapiji, ki vključuje kombinacijo manualne terapije, fizikalnih metod (kot so TENS, ultrazvok, termoterapija) in individualno prilagojene kinezioterapije za stabilizacijo hrbtenice in zmanjšanje pritiska na živčne strukture. Kar 90 % bolnikov doseže izboljšanje brez kirurškega posega, če začnejo s strukturiranim programom vadbe, prilagojenim njihovim simptomom in MRI izvidom.
V akutni fazi (prve 2–3 tedne) se simptomi lajšajo s počitkom, protivnetnimi zdravili in epiduralnimi injekcijami, vendar dolgoročno izboljšanje zagotavlja le celostna fizioterapevtska obravnava. Fizioterapevt spremlja napredek z ocenjevanjem gibljivosti, merjenjem bolečine in funkcionalnimi testi, kar omogoča natančno prilagoditev terapije glede na posameznikov odziv in cilje rehabilitacije.
Operativni poseg (discektomija, laminektomija) se izvaja le v primerih, ko konzervativna terapija ne prinese izboljšanja v 6 do 12 tednih ali ko pride do cauda equina sindroma ali progresivne nevrološke izgube.
Kaj je hernija diska (diskus hernija)?
Hernija diska (zdrs medvretenčne ploščice) je poškodba medvretenčne ploščice, pri kateri se mehka sredica medvretenčnega diska (nucleus pulposus) izboči skozi zunanji obroču (anulus fibrosus) in pritisne na korenine spinalnega živca.
Hernija diska je po podatkih raziskave z naslovom: “Low back pain associated with lumbar disc herniation: role of moderately degenerative disc and annulus fibrous tears” najpogostejši razlog za bolečine v križu. Hernija diska poleg hude bolečine pogosto povzroča še mravljinčenje, mišično šibkost, v težjih primerih pa tudi senzorične motnje in inkontinenco.
Hernija diska se lahko pojavi na katerem koli mestu vzdolž hrbtenice, najpogostejša (v 95% primerov) pa nastane v ledvenem delu na nivoju L4/5 in L5/S1. Hernija diska najpogosteje nastane zaradi degenerativnih sprememb hrbtenice, ki so posledica športnih ali delovnih preobremenitev, sedentarnega dela ali dolgotrajne prisilne drže.
Hernija diska se primarno zdravi z fizioterapijo in kineziološko vadbo, ki omogočata dolgoročno odpravo težav brez potrebe po operativnem posegu. Operacija hernije diska se izvede zgolj v 10% primerov, kadar predhodno konzervativno zdravljenje ni bilo uspešno.
Katere so vrste hernije diska?
Vrste hernije diska po morfološki klasifikaciji so naslednje:
- protruzija: disk se začne izpodrivati navzven med vretenci zaradi izgube elastičnosti,
- prolaps: jedro (notranja plast diska) se začne premikati proti oslabljenem zunanjem delu diska,
- ekstruzija: jedro se izboči in izteka skozi pretrgano zunanjo plast diska, a še vedno ostane povezano z diskom,
- sekvestracija: jedro se loči od diska in izteka v hrbtenični kanal.
Kaj je hernija diska l5 S1?
Hernija diska L5-S1 ali ledvena hernija je najpogostejša oblika hernije diska, ki se pojavi med petim ledvenim (L5) in prvim križničnim (S1) vretencem in pogosto pritisne na živčno korenino S1. Hernija diska L5-S1 povzroča lumbalgijo in išias. Bolečina lahko izžareva v spodnje okončine, še posebej pri ekstruziji ali sekvestraciji diska.
Kaj je hernija diska l4-l5 (L4 L5)?
Hernija diska L4-L5 (l4 l5) je pogosta oblika hernije diska, ki se pojavi med četrtim (L4) in petim (L5) ledvenim vretencem in pritisne na živčno korenino L5. Hernija diska L4-L5 (l4 l5) povzroči bolečino, mravljince, odrevenelost ali šibkost v spodnjem delu hrbta, zadnjici, nogi ali stopalu.
Kateri so simptomi hernije diska?
Najpogostejši simptom hernije diska je bolečina v križu, ki se pogosto širi v zadnjico, roke ali noge, ter mravlinčenje, otrplost in mišična šibkost v prizadetih udih. Hujše oblike hernije diska pogosto povzročajo nevrološke motnje in inkontinenco (urinsko in fekalno).
Simptomi hernije diska (blage, hude) so naslednji.
- Bolečina: bolečina je simptom blage hernije diska. Bolečina pri herniji diska se najpogosteje pojavlja v ledvenem delu hrbta in ima oster, pekoč ali top značaj. Poslabša ob nenadnih gibih, dvigovanju bremen, ponoči in med sedenjem. Bolečina pogosto seva v zgornji udl (v vratno regijo, ter vzdolž roke do prstov). ali spodnji ud (v ritnico, za stegnjem vse do stopala in prstov na nogi).
- Otrplost in mravljinčenje: otrplost in mravlinčenje sta simptoma blage hernije diska. Otrplost in mravljinčenje pri herniji diska sta posledica pritiska na senzorična živčna vlakna. Otrplost in mravljinčenje se občuti kot občutek “zaspane noge” ali “žgečkanja” na določenih delih kože.
- Mišična šibkost: mišična šibkost je simptom hude hernije diska in je posledica pritiska medvretenčne ploščice na motorična živčna vlakna. Mišična šibkost pri ledveni herniji diska se kaže kot težava pri dvigovanju stopala, obremenjevanju noge in normalni hoji. Mišična šibkost pri vratni herniji pa povzroča težave z močjo v roki in prijemanjem predmetov.
- Sindrom cauda equina: sindrom cauda equina je simptom hude hernije diska in pomeni izgubo nadzora nad mehurjem ali črevesjem. Sindrom cauda equina spremlja močna bolečina in otrplost v “sedlastem” predelu in zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo.
V 92 % primerov hernija diska povzroča kompresijo ishiadičnega živca (at. nervus ischiadicus ). To povzroča bolečino, ki izžareva iz ledvenega dela v zadnjico, stegno ali stopalo — pojav, znan kot išias (išijas).
Večje in dolgotrajne degeneracije medvretenčne ploščice, katere telo ne absorbira lahko povzročajo zožanje hrbteničnega kanala in kroničen pritisk na živčne strukture, kar imenujemo spinalna stenoza. Kadar degeneracija diska napreduje tudi na sosednje sklepe in kosti pa govorimo o osteohondrozi.
Kaj je hrbtenica in kakšna je njena anatomska zgradba?
Hrbtenica (latinsko: columna vertebralis) je temeljni del človeškega skeleta, ki mu daje obliko, podporo, ter mu omogoča pokončno držo in gibanje. Hrbtenica je anatomsko zgrajena iz 33–34 vretenc, razdeljenih v naslednjih pet delov:
- Vratna hrbtenica (7 vretenc – C1 do C7)
- Prsna hrbtenica (12 vretenc – Th1 do Th12)
- Ledvena hrbtenica (5 vretenc – L1 do L5)
- Križnica (5 zraščenih vretenc – os sacrum)
- Trtica (4–5 zakrnelih vretenc – os coccygis)
Med vretenci se nahajajo medvretenčne ploščice (diskusi), ki delujejo kot blažilci tresljajev in omogočajo gibljivost hrbtenice. Ob straneh iz hrbtenjačnega kanala izstopajo živci, ki oživčujejo različne dele telesa.
Kaj so medvretenčni diski in kakšna je njihova vloga v hrbtenici?
Medvretenčni diski (ploščice) so fibrohrustančne strukture, ki se nahajajo med telesi vretenc, in hrbtenici omogočajo gibljivost, stabilnost in absorpcijo mehanskih obremenitev.
Medvretenčne ploščice sestavljajo naslednje tri komponente.
Medvretenčne ploščice sestavljajo tri osnovne komponente:
- Nucleus pulposus (jedro): nucleus pulposus je gelasto sredinsko tkivo medvretenčena diska, ki mu omogoča visoko absorpcijsko sposobnost in prožnost;
- Annulus fibrosus (zunanji obroč): annulus fibrosus jekolagenska plast, ki medvretenčnemu disku zagotavlja strukturno stabilnost in mehansko zaščito;
- Hrustančna končna plošča:hrustančna končna plošča je tanek sloj hialinskega hrustanca, ki omogoča difuzijo hranil iz vretenc v disk in s tem ohranja njegovo vitalnost.
Po podatkih Ameriškega združenja za ortopedsko kirurgijo (AAOS), medvretenčne ploščice nosijo več kot 25 % aksialne obremenitve hrbtenice, kar potrjuje njihovo vlogo naravnih amortizerjev.
Kateri so vzroki in dejavniki tveganja za nastanek hernije diska?
Vzroki za nastanek hernije diska so naslednji.
DegeneracijaAkutna poškodbaNepravilna biomehanika dvigovanja bremen
Dejavniki tveganja za nastanek hernije diska so naslednji.
Sedeč življenski slogNepravilna telesna držaTelesna neaktivnostDolgotrajna prisilna držaGenetska predispozicijaPrekomerna telesna težaKajenje
Kako nastane hernija diska?
Hernija diska nastane kot posledica staranja in dolgotrajnih nepravilnih obremenitev medvretenčnih diskov, kar povzroča dehidracijo diskov in degenerativne spremembe hrbtenice. Medvretenčni diski z leti in zaradi ponavljajočih se mehanskih obremenitev izgubljajo hidratacijo – v povprečju že po 30. letu starosti, kar zmanjšuje njegovo prožnost in nosilnost. Prof. dr. Hans-Jörg Wilke z Univerze v Ulmu pojasnjuje: »Degeneracija diska vodi do zmanjšanja diskove višine in razpok v vlaknastem obroču, kar poveča tveganje za herniacijo.«
Hernija diska nastane, ko se zaradi preobremenitve notranje jedro diska izboči ali prodre skozi zunanji obroč in pritisne na živčno korenino. Hernija diska najpogosteje nastane kot posledica že obstoječe ali manjše herniacije, pogosto pa jo sproži nepravilni dvig bremena, hiter zasuk trupa ali napačen gib ki preobremeni ledveni del hrbtenice.
Kako se zdravi hernija diska?
Hernija diska se zdravi s fizioterapijo in operacijo.
- Fizioterapija: fizioterapija je primarna oblika zdravljenja hernije diska, ki vključuje manualne in fizikalne tehnike, ter kineziološko vadbo.
- Operacija: operacija je sekundarna oblika zdravljenja hernije diska. Operacija hernije diska se v skladu s kliničnimi smernicami UCSF (University of California San Francisco, 2022) izvede v primeru neuspešnega konzervativnega zdravljenja, ter v primeru hujših nevroloških izpadov.
Kako poteka fizioterapevtsko zdravljenje hernije diska v kliniki Meridian-Fit?
Fizioterapevtsko zdravljenje v kliniki Meridian-Fit je oblikovano v skladu smernicami stroke in poteka v treh fazah: diagnostični, akutni in post-akutni.
Fizioterapija vključuje manualne, fizikalne in kineziološke pristope, ki so usmerjene v odpravo bolečine, gibalnih omejitev, ter oblikovanje o odpornosti na ponovitev poškodbe. Prav tako vključuje edukacijo pacienta o pravilnih biomehanskih vzorcih (dvigovanje bremen iz počepa, vstajanje, ergonomija sedenja), ki omogoča celostno zdravljenje, ter zmanjša tveganje za relaps.
Akutna faza
Umiritev simptomov (1-2 tedna)
Post-akutna faza
Edukacija (1-2 tedna)
Dolgoročno vzdrževanje
Kinezioterapija (6. DO 12. teden)
Akutna faza
Akutna faza je prva faza fizioterapevtske rehabilitacije, ki je usmerjena v obvladovanje akutne bolečine v križu, išias bolečine (bolečina, ki seva po poteku ishiadičnega živca) zakrčenosti ledvenega dela, ter gibalne omejitve. V akutni fazi uporabljamo manualne in fizikalne tehnike.
Manualne tehnike, ki jih uporabljamo v akutni fazi zdravljenja hernije diska so naslednje.
- Terapevtska masaža: terapevtska masaža je manualna fizioterapevtska tehnika, s katero pri herniji diska zmanjšamo mišično napetost in togost.
- Manualna trakcija: manualna trakcija je fizioterapevtska tehnika s katero pri herniji diska zmanjšamo pritisk na medvretenčno ploščico in živčne korenine ter tako lajšamo bolečine v križu in nogi.
- Miofascialna terapija: miofascialna terapija je manualna fizioterapevtska tehnika s katero pri herniji diska izboljšamo gibljivost prizadetega področja, kar pripomore k boljši mehaniki gibanja in zmanjšanju bolečine.
Fizikalne tehnike ki jih uporabljamo v akutni fazi zdravljenja hernije diska so naslednje.
- TECAR: TECAR je fizikalna fizioterapevtska tehnika s katero izboljšamo prekrvavitev in celično presnovo v prizadetem področju, ter tako pospešimo regeneracijo in zmanjše bolečine.
- Tens: tens je fizikalna fizioterapevtska tehnika pri kateri z električno stimulacijo živcev zmnajšamo živčno bolčečino pri herniji diska.
- Terapevtski ultrazvok: terapevtski ultrazvok je fizikalna fizioterapevtska metoda s katero zmanjšamo vnetje in mišično napetost ter pospešimo celjenje na področju živčnih utesnitev
- Laserska terapija: laserska terapija je fizikalna fizioterapevtska tehnika s katero zmanjšamo vnetje, bolečino in spodbudimo obnavljanje živčnega in mehko-tkivnega tkiva.
Post-akutna faza
Edukacija pacienta je oblika fizioterapevtske rehabilitacije, pri kateri pacienta ozavestimo o gibih, položajih in aktivnostih, ki pri herniji lahko povzročijo poslabšanje stanja. Edukacijski del rehabilitacije vključuje:
- Individualen plan za prilagoditev vsakodnevnih aktivnosti s katerimi bo pacient zmanjšal obvremenitve na hrbtenico in pospešil rehabilitacijo.
- Pregled seznama aktivnosti, ki jih pacient redno izvaja in po potrebi za nekaj časa odsvetujemo popolno izvajanje.
Dolgoročno vzdrževanje
Kineziološka vadba je usmerjena v krepitev stabilizacijskih mišic, vzdrževanje pravilne telesne drže in razbremenitev pritiska na živec. Kineziološka vadba s pomočjo usmerjenih vaj dolgoročno zmanjša bolečine v križu in izboljša funkcionalnost.
Kineziološka vadba obsega naslednje skloipe vaj.
- Vaje za obnovitev gibljivosti in aktivacijo mišic (2. do 6. teden)
Vaje za obnovitev gibljivosti in aktivacijo mišic povečujejo gibljivost sklepov in krepijo mišice trupa in medenice. Namen vaj je doseči stabilnost hrbtenice. Intenzivnost vaj postopoma povečujemo, da se razvije zadostna mišična moč, ki omogoča stabilno in funkcionalno delovanje hrbtenice.
- Vaje za vračanje k vsakodnevnim aktivnostim (6. do 12. teden)
Vaje za vračanje k vsakodnevnim aktivnostim so nadgradnja prejšnjega sklopa vaj in vključujejo kompleksnejše dinamične in stabilizacijske vaje za nadaljnjo krepitev mišic in izboljšanje gibljivosti. Vaje izboljšajo sposobnost izvajanja vsakodnevnih gibov, kot so predklanjanje, vstajanje iz kavča, pobiranje predmetov s tal in hoja.
- Vaje za vračanje v šport (od 12. tedna dalje)
Vaje za vračanje v šport so vaje, ki posnemajo gibe in napore konkretnega športa, kot so tek, plavanje, tenis ali drug šport. Namen vaj je povrniti polno mišično moč in gibljivost, ki sta ključni za varno in učinkovito vrnitev k izbrani športni dejavnosti.
Kaj pričakovati od fizioterapevtske rehabilitacije Meridian-Fit
Naš rehabilitacijski program je zasnovan tako, da odpravlja pacientove telesne deficite in asimetrije, ki so pripeljale do nastanka težav. Drugače povedano, težave odpravljamo na njihovem izvoru in ne obravnavamo zgolj simptomov. S tem našim pacientom omogočamo:
- Dolgoročna odprava bolečin brez operacije
- Obnovitev polne funkcionalne sposobnosti
- Znižanje možnosti za ponovitev stanja
Veliko število pacientov z bolečinami v hrbtu poroča o dolgotrajnem izboljšanju stanja prav po vključitvi v naš program sistematične vadbe. Odvisno od velikostiu hernije diska opažamo zmanjšanje simptomov ali njihovo odpravo v 6 tednih po vključitvi v usmerjen vadbeni program.
Kdaj je potrebna operacija hernije diska?
Gordon Waddell, priznani britanski ortopedski kirurg, je v reviji Spine zapisal da je kirurški poseg primerna oblika oblika zdravljenja le za približno 1% bolnikov z bolečinami v križu. Kirurški poseg se pri herniji diska običajno opravi, kadar so podani naslednji indikatorski simptomi:
- Vztrajanje bolečine, parestezij (mravljincev) ali motenj občutka kljub vsaj šestmesečnem konzervativnem zdravljenju, kar kaže na trajno draženje ali okvaro živčnih struktur.
- Napredujoči nevrološki izpadi, kot je izguba mišične moči, kar pomeni, da je prisotna pomembna kompresija živčnega korena.
- Sindrom kavde ekvine, ki se kaže kot motnje v delovanju mehurja in črevesja ter je nujna medicinska indikacija za takojšnjo operacijo.
- Dvostranska simptomatika, pri kateri se bolečine in motnje pojavijo v obeh spodnjih okončinah.
Kirurški posegi, ki se uporabljajo pri operaciji hernije diska
Kirurško zdravljenje hernije diska predstavlja hipno sprostitev bolečine z odstranitvijo dela diska, ki pritiska na živčno korenino.
Kirurški posegi za zdravljenje hernije diska vključujejo laminektomijo in diskektomijo, odvisno od prizadetega predela (cervikalni ali ledveni). Če se hernija ponavlja ali je prisotna nestabilnost hrbtenice, je možna tudi zamenjava poškodovanega diska z umetnim diskom ali celo spinalna fuzija (spojitev vretenc).
Vrste operativnih posegov pri herniji diska so opisani spodaj
Vrste operativnih posegov pri herniji diska so opisani spodaj.
- laminektomija je operativni poseg, pri katerem kirurg odstrani del vretenca, imenovan lamina, s čimer poveča prostor v hrbteničnem kanalu in zmanjša pritisk na živčno korenino, ki ga povzroča hernija,
- diskektomija je operativni poseg, pri katerem se odstrani del medvretenčne diska, ki pritiska na živčno korenino ali hrbtenjačo,
- zamenjava diska je operativni poseg, pri katerem se poškodovani disk zamenja z novim, umetnim diskom,
- spinalna fuzija ali spojitev vretenc je poseg, pri katerem dve ali več sosednjih vretenc trajno združijo za trajno lajšanje simptomov, vendar omeji gibljivost v operiranem predelu hrbtenice.
Vrste operativnih posegov pri herniji diska so opisani spodaj.
- laminektomija je operativni poseg, pri katerem kirurg odstrani del vretenca, imenovan lamina, s čimer poveča prostor v hrbteničnem kanalu in zmanjša pritisk na živčno korenino, ki ga povzroča hernija,
- diskektomija je operativni poseg, pri katerem se odstrani del medvretenčne diska, ki pritiska na živčno korenino ali hrbtenjačo,
- zamenjava diska je operativni poseg, pri katerem se poškodovani disk zamenja z novim, umetnim diskom,
- spinalna fuzija ali spojitev vretenc je poseg, pri katerem dve ali več sosednjih vretenc trajno združijo za trajno lajšanje simptomov, vendar omeji gibljivost v operiranem predelu hrbtenice.
Samopomoč pri herniji diska
Spodaj navajamo nekaj nasvetov, ki vam bodo pomagali pri umiritvi simptomov v akutni fazi, ter nekaj nasvetov za preprečitev ponovitve stanja.
1. V akutni fazi (1-2 tedna) priporočamo relativni počitek, zdravila in hojo po ravnem
Relativni počitek naj ne traja več kot dan ali dva oz dokler je prisotna huda akutna bolečina. Čeprav med splošno populacijo še vedno kroži mit, da je potrebno ob herniji in bolečinah v križu počivati, je popolno mirovanje priporočljivo samo dokler trajajo akutni simptomi kot so huda bolečina, zakrčenost in močno vnetje. Sicer pa mirovanje učinkuje kontra produktivno, saj dodatno zakrči mišice in s tem poveča simptome.
- Protibolečinska zdravila se uporabljajo v akutni fazi in po posvetu z zdravnikom za lajšanje bolečin (Paracetamol, Tramadol in Kodein) ali zmanjšanje vnetja (nesteroidni antirevmatiki kot so Ibuprofen, Diklofenak in Naproksen). Zdravila pomagajo pri umiritvi akutnih simptomov, vendar pa ne odpravijo vzroka za nastanek bolečine. Kljub morebitnemu hitremu olajšanju simptomov se zavedajte, da vzrok za bolečine z tableti niste odpravili in da ob določenih aktivnostih lahko pride do poslabšanja stanja.
- Hoja po ravnem dokazano zmanjšuej simptome, saj pospeši pretok krvi v poškodovanem tkivu (pospeši celjenje), hkrati pa prepreči dodatno zakrčenje mišic in obmišičnih struktur. Naši pacienti pa poročajo tudi o pozitivnem vplivu odpravljanja strahu pred vadno in gibanje, ki je pogosto prisoten pri pacientih s hernijo diska. Najprej poizkusite z hojo do občutka nelagodta (ponavadi 15-20min) nato pa lahko trajanje hoje stopnjujete. Hoja po ravnem
- Akutne simptome lahko umirite tudi s toplimi ali hladnimi obkladki – hladne obkladke uporabite v prvih dveh dneh po nastopu bolečine ali vnetja. Za hlajenje zadostuje že mokra brisača ali v brisačo zavita hladilna blazinica, ki jo namestite na mesto bolečine za 10min 2-3x na dan.
2. Samopomoč v post-akutni fazi: dolgoročno vzdrževanje in preprečevanje ponovitve
Ne glede na obliko zdravljenja, je za hernijo značilna relativno visoka stopnja ponovljivosti. Ta je pri konzervativnem zdravljenju med 10-20%, pri operativnem zdravljenju pa me 5-10%.
Kljub temu da je naša obravnava oblikovana tako, da zagotavlja dolgoročne rezultate, pa zahteva tudi pacientovo aktivno sodelovanje in upoštevanje določenih smrnic. Najpomembnejše dejavnika za dolgoročno vzdrževanja stanja navajamo in opisujemo spodaj.
- Redno izvajanje vaj, ki omogočajo stabilizacijo hrbtenice in medenice, s čimer lahko prispevate k manjši obremenitvi na diske.
- Izogibanje dolgotrajnemu sedenju s pomočjo prilagoditve delovnega mesta (uporaba dvižne mize), odmori za razgibavanje in raztezanje, ter prilagoditvijo položaja sedenja.
- Izogibanje kontaktim športom in aktivnostim, ki sporžajo bolečino ali povečujejo nelagodje.
- Vzdrževanje primerne telesne teže
- Prilagoditev spalnega položaja in uporaba primerne vzmetnice in vzglavnika.
2. V post-akutni fazi (2-8 tednov) priporočamo redno izvajanje vaj, izogibanje dolgotrajnemu sedenju.
Ne glede na obliko zdravljenja, je za hernijo značilna relativno visoka stopnja ponovljivosti. Ta je pri konzervativnem zdravljenju med 10-20%, pri operativnem zdravljenju pa me 5-10%.
Kljub temu da je naša obravnava oblikovana tako, da zagotavlja dolgoročne rezultate, pa zahteva tudi pacientovo aktivno sodelovanje in upoštevanje določenih smrnic. Najpomembnejše dejavnika za dolgoročno vzdrževanja stanja navajamo in opisujemo spodaj.
- Redno izvajanje vaj, ki omogočajo stabilizacijo hrbtenice in medenice, s čimer lahko prispevate k manjši obremenitvi na diske.
- Izogibanje dolgotrajnemu sedenju s pomočjo prilagoditve delovnega mesta (uporaba dvižne mize), odmori za razgibavanje in raztezanje, ter prilagoditvijo položaja sedenja.
- Izogibanje kontaktim športom in aktivnostim, ki sporžajo bolečino ali povečujejo nelagodje.
- Vzdrževanje primerne telesne teže
- Prilagoditev spalnega položaja in uporaba primerne vzmetnice in vzglavnika.
Katere so vaje za hernijo diska?
Spodaj navajamo vaje, ki naslavljajo tipične deficite pri pacientov z hernijo diska – pomanjkanje gibljivosti hrbtenice in obhrbteničnih sklepov, šibke stabilizatorje trupa in neaktivnost globokih trebušnih mišic. Vaje z odpravo omenjenih deficitov povečajo stabilizacijo hrbtenice in zmanjšajo pritisk na poškodovane strukture in tako omogočajo lajšanje simptomov.
1. Vaja: »Bird-dog«
- Postavite se v klečeči položaj na vseh štirih.
- Aktivirajte trebušne mišice za stabilizacijo hrbtenice, nato pa ob izdihu dvignite iztegnjeno nogo in zadržite položaj nekaj sekund.
- Ob vdihu počasi vrnite nogo nazaj in ponovite z drugo nogo.
- Težjo različico vaje izvedete tako, da istočasno z dvigom noge dvignete tudi nasprotno roko.
- Naredite 8–12 ponovitev na vsaki strani
2. Vaja: Stranski most
- Lezite na bok in telo poravnajte v ravno linijo (glava, trup, noge).
- Naslonite se na podlaket, pri čemer mora biti komolec neposredno pod ramo.
- Aktivirajte trebušne mišice in dvignite boke od tal ter zadržite položaj 5-10 sekund.
- Če je vaja pretežka, jo lahko izvajate z upognjenimi koleni.
- Ponovite 10-15x
3. Vaja: Most
- Lezite na hrbet in pokrčite kolena, stopala naj bodo v širini bokov in plosko na tleh.
- Aktivirajte trebušne mišice, kot bi želeli potegniti popek navzdol, nato pa dvignite zadnjico od tal. Ob dvigu izdihnite in zadržite položaj nekaj sekund, pri tem pazite, da hrbtenica ostane v nevtralnem položaju.
- Ob vračanju v začetni položaj rahlo vdihnite.
- Ponovite 10–15-krat
Pogosta vprašanja
Ali je hernija diska oblika poškodbe ali obolenja hrbtenice?
Da. Hernija diska je ena izmed vrst poškodb in obolenj hrbtenice
Prijavite se na Prvi pregled (diagnostično terapijo) za začetek zdravljenja v Meridian-Fit
Pri zdravljenju hernije diska je ključnega pomena da zgodaj prepoznate vzrok za vaše bolečine v hrbtu in da začnete z njihovo obravnavo. Odlašanje pogosto povzroča podaljševanje rehabilitacisjke dobe, napredovanje v hujše oblike hernije ali celo razvoj kroničnih bolečin. Na diagnostični pregled in začetek zdravljenja se lahko prijavite spodaj.