Hernija diska: simptomi, vzroki in zdravljenje
MITI IN RESNICA O HERNIJI DISKA
- Pri herniji diska ne gre za fizični zdrs medvretenčne ploščice (ta se fizično ne premakne iz svojega mesta), ampak gre za izbočenje njenega jedra.
- Večina primerov se uspešno pozdravi brez operacije, s kombinacijo počitka, prilagoditev in konzervativnega zdravljenja. Do izboljšanja oz odprave simptomov ponavadi pride v obdobju 6 tednov.
- Operacija se izvede golj v primeru vztrajajočih simptomov, nevroloških izpadih in inkontinenci.
- Blaga oblika hernije se kaže z lokalizirano bolečino v ledvenem delu, medtem ko hujša oblika povzroča sevanje bolečine v nogo in prste stopal.
- Počitek naj bo kratkotrajen, dokler trajajo akutni simptomi, saj predolgo ležanje lahko povzroči dodatno krčenje mišičnih struktur. Aktivnost je priporočljiva (predvsem hoja po ravnem) vendar naj bo prilagojena in kontrolirana
V tem članku bomo pojasnili, kaj je hernija diska (diskus hernia), kateri so spremljajoči simptomi in znaki, kaj jo povzroča, ter katere so efektivne oblike zdravljenja. Na koncu bomo predstavili tudi naš Meridian-Fitov 3-stopenjski rehabilitacisjki program za dologoročno zdravljenje.
Kaj je hernija diska (diskus hernija)?
Hernija diska (zdrs medvretenčne ploščice) označuje izbočenje jedra medvretenčne ploščice, do katerega pride zaradi preobremenitve hrbtenice. Patologija se sicer lahko pojavi na katerem koli delu hrbtenice, najpogostejša pa je v ledvenem delu na novoju L5-S1 (tam so sile na hrbtenico največje) in na vratnem delu na nivoju C6-C7 (prehod med gibljivim vratnim in statičnim prsnim delom hrbtenice).
Hernija diska je najpogostejši vzrok za bolečine v ledvenem delu (nakazuje na blažjo utesnitev), bolečino ki seva v zadnjico in po nogi do stopala oz išias (nakazuje na zmerno utesnitev in zahteva ukrepanje), ter mišično šibkost, mravlinčenje in inkontinenco (nakazuje na hudo utensitev in zahteva takojšen obisk zdravnika).
Kako prepoznati mesto in vrsto hernije?
Hernije diska se lahko pojavlja v ledvenem delu (ledvena hernija), vratu (vratna hernija) ali v prsi hrbtenici. Mesto nastanka hernije in vrsto lahko prepoznamo predvsem po mestu nastajanja simptomov. Posamezne vrste hernije in pojavnost bolečine sta opisana spodaj.
1. Hernija ledvenega dela hrbtenice ( L4-L5 in L5-S1)
- Mesto nastanka: Hernija ledvenega dela je najpogostejša oblika hernije, pojavlja pa se na nivoju L4-L5 in L5-S1.
- Mesto bolečine: Pri ledveni herniji je bolečina najpogosteje lokalizirana v ledvenem delu, pri hujših utesnitvah pa lahko pa seva v nogo in stopalo.
2. Hernija vratnega dela hrbtenice (C6-C7)
- Mesto nastanka: Hernija vratne hrbtenice je po pojavnosti druga najpogostejša oblika hernija, pojavlja pa se predvsem na nivoju C6-C7.
- Mesto bolečine: Pri vratni herniji je bolečine lokalizirana v vratu in trapeznem delu, pri resnejših utesnitvah pa seva v ramo, lopatico, podlakt in prste na roki.
3. Hernija prsne hrbtenice (T11-T12)
- Mesto nastanka: Je najmanj pogosta oblika hernija, pojavlja pa se na nivoju T11-T12.
- Mesto bolečine: Praviloma je asimptomatska, zato pri diagnosticiranju hernije prsne hrbtenice sledimo sistemu izločanja drugih patologij. Pogosti simptomi vključujejo je bolj kompleksna in sledi.
Hernije ločimo tudi po stopnji izbočenja oz herniacije diska diska. Štiri glavne oblike herniacije diska so navedene spodaj.
- protruzija: disk se začne izpodrivati navzven med vretenci zaradi izgube elastičnosti,
- prolaps: jedro (notranja plast diska) se začne premikati proti oslabljenem zunanjem delu diska,
- ekstruzija: jedro se izboči in izteka skozi pretrgano zunanjo plast diska, a še vedno ostane povezano z diskom,
- sekvestracija: jedro se loči od diska in izteka v hrbtenični kanal.
Kateri so simptomi in znaki hernije diska?
V večini primerov je hernija asimptomatska in sploh ne vemo da jo imamo, saj ne pritiska na živec in ne povzroča nobehih ali pa samo blage in občasne simptome (občutek zakrčenosti mišic v predelu hernije). Če hernija draži živec jo spremljajo različni simptomi, ki so odvisni od stopnje herniacije in mesta nastanka. Ti simptomi so navedeni in opisano spodaj.
Ostra ali pokoča bolečina lokalizirana v križu ali vratu = BLAGA HERNIJA
Ostra ali pokoča bolečina lokalizirana v križu (ledvena hernija) ali v vratu (vratna hernija) nakazuje na blažji pritisk na živec. Pri herniji se ta pojavi nenadoma, ob hitrem gibu, zasuku telesa ali med dvigovanjem težkega predmeta iz predklona – takrat pride do povečanja obremenitve na hrbtenico in s tem do pritiska na živčna vlakna.
Povečanje bolečine in nelagodja zaznamo tudi ponoči (ker se diski razbremenijo, napolnijo z vodo in raztegnejo) in po dolgotrajnem sedenju, izboljša pa občutimo pri hoji po ravnem in blažjem raztezanju. Pojavijo se nam omejitve pri predklonu (predsvem pri umivanju zob, zavezovanju vezalk) zaradi zakrčenosti v ledvenem delu.
Bolečina, ki seva v zadnjico, nogo in v prste stopala = ZMERNA HERNIJA
Bolečina, ki se širi v zadnjico, po nogi in v prste stopala (išias), nakazuje na zmerno utesnitve živčne korenine v ledvenem delu. V težjih primerih ta lahko začne popuščati v ledvenem delu in se postopoma seli v nogo in stopalo, tam pa napreduje v popolno izgubo moči oz v “padanje stopala”.
Kadar se herniacija pojavlja v vratnem delu pa se bolečina širi iz vratu v roko vse do prstov na roki.
Otrplost, mravljinčenje, mišična šibkost ali inkontinenca = TEŽJA HERNIJA
Otrplost, mravljinčenje, mišična šibkost, padanje stopala ali celo inkontinenca (izguba kontrole nad odvajanjem vode ali blata, trajna šibkost okončin), nakazuje na hudo utesnitev živčne korenine in zahteva nujen obisk zdravnika.
Kako nastane hernija diska?
Hernija diska najpogosteje nastane zaradi degeneracije medvretenčne ploščice ali akutne travme.
Ker diski niso prekrvavljeni, je njihova sposobnost samo-regeneracije oz obnavljanja omejena. Z staranjem medvretenčni diski izgubljajo tekočino, postajajo tanjši, pojavljajo se razpoke v vezivnem tkivu in s tem postajajo dovzetnejši za poškodbe.
Ko pride do hujše obremenitve na degeneriran disk (bodisi manjše ponavljajoče obremenitve ali ene večja obremenitve), se jedro diska izboči skozi oslabljeni zunanji obroč, ki se lahko pretrga. To izbočenje imenujemo hernija diska.
Manjše izbočenje še ne draži živca, zato je to stanje pogosto neboleče ali pa je prisotna le blaga bolečina, ki je lokalizirana v prizadetem segmentu hrbtenice. Večje kot je izbočenje diska, bolj ta pritiska na živec, s tem pa povzroča hujše simptome, ki pogosto izžarevajo tudi v nogo (pri ledveni herniji) ali roko (pri vratni herniji).
Vsak disk sestavljajo tri glavne komponente:
- Notranji del ali jedro (nucleus pulposus) je želatinasto grajeno jedro z visoko vsebnostjo vode (66 do 86 %), kar mu zagotavlja prožnost in zmožnost absorbcije udarcev in sil
- Zunanji del (annulus fibrosus) obdaja ter ščiti jedro in ga sestavlja 15-25 slojev lamel, kolagenskih okroglastih obročkov, ki disku zagotavljajo trdnost in moč.
- Hrustančna končna plošča se nahaja nad in pod diski, ki jih pritrjuje na sosednja vretenca.
Kateri dejavniki povečujejo tveganje za nastanek hernije?
Dejavniki tveganja niso direktni vzrok za nastanek hernije diska, temveč pogosto prispevajo k nastanku te težave. V zadnjem času opažamo predvsem porast primerov hernije, ki nastanejo kot posledica nezdravega življenskega sloga vključno z pomanjkanjem gibanja, prekomernim sedenjem, vsakodnevnim ponavljanjem gibov rotacije ali dvigovanja bremena. Najpogostejše dejavnike opisujemo spodaj.
- Debelost negativno vpliva na medvretenčne ploščice, saj prekomerna telesna teža povzroči njihovo preobremenitev.
- Telesne predispozicije kot sta visokoraslost in suha postava predstavlajat večje tveganje raz pojavnost hernije.
- Ponavljajoče se obremenitve z neustrezno tehniko dvigovanja težkih bremen lahko povzročijo preobremenitev medvretenčnih ploščic in s tem večje tveganje za izbočenje diska.
- Dolgotrajno sedenje in slaba telesna drža s prisilnimi položaji (najpogosteje sključena drža) povzroči neenakomerno porazdelitev sile in obremenitev na medvretenčne ploščice, kar lahko skozi čas oslabi diske in poveča tveganje za hernijo.
- Travme ali poškodbe hrbtenice, kot so padci, udarci in nenadne sile, lahko povečajo tveganje za hernijo diska, predvsem na že oslabljenih medvretenčnih ploščicah.
- Kajenje ima negativen vpliv na prehranjevanje medvretenčne ploščice, ki je zaradi nikotina slabše prekrvavljena, kar posledično vodi v hitrejšo degeneracijo in s tem tveganje za hernijo.
Kako poteka zdravljenje hernije diska?
Hernijo diska se primarno zdravi konzervativno (neoperativno), saj je naše telo v ustreznih okoliščinah sposobno samo absorbirati del izbočenega diska in s tem olajšati simptome brez invazivnega zdravljenja. Pri tem prednost dajemo predvsem aktivnemu delu z izvajanjem vaj.
Konzervativno zdravljenje v prvi (akutni) fazi vključuje relativni počitek, ter protibolečinska in protivnetna zdravila, ki jih predpiše zdravnik za zmanjšanje vnetja in akutne bolečine. Dolgoročno pa se bolečine v hrbtu lahko odpravi samo z kombinacijo manualne fizioterapije in prilagojenega vadbenega programa.
Kako fizioterapevtska rehabilitacija Meridian-Fit zagotavlja dolgoročno zdravljenje hernije diska?
V Meridian-Fitu uporabljamo 3-stopenjski rehabilitacijski program, ki smo ga razvili na podlagi lastnih izkušenj iz obravnav več kot 150 pacientov z bolečinami v križu in upoštevanju smernic znanosti s področja rehabilitacije. Centralni del našega programa je individualna kineziološka vadba, ki je usmerjena v obnovitev polne gibalne sposobnosti in odpravo deficitov pacienta, kar po naši izkušpnjah edino omogoča dolgoročno okreavnje po herniji diska in preprečitev ponovitve.
Naš specialni fizioterapevtski program za hernijo diska in pristopi posameznega dela so opisani spodaj.
FAZA 1.: Umiritev simptomov
(1-2 tedna)
FAZA 2.: EDUKACIJA PACIENTA
(1-2 TEDNA)
FAZA 3.: KINEZIOLOŠKA VADBA
(6. DO 12. TEDEN)
FAZA 1.: Umiritev akutnih simptomov s pasivnimi fizioterapevtskimi tehnikami
Akutne simptome hernije diska kot so bolečina, vnetje in zakrčenost oz omejena gibljivost odpravimo s pomočjo pasivnih fizioterapevtskih tehnik (manualnih in podpornih).
Naši fizioterapoevti med manualnimi tehnikami uporabljajo predvsem:
- Masažo
- Trakcijo
- Miofascialna terapijo
Med instrumentalnimi tehnikami pa uporabljajo:
- Indiba TECAR
- Tens
- Terapevtski ultrazvok
- Lasersko terapijo
FAZA 2..: Edukacija pacienta o vsakodnevnih prilagoditvah
Z edukacijo pacienta ozavestimo o gibih, položajih in aktivnostih, ki pri herniji lahko povzročijo poslabšanje stanja. Edukacijski del rehabilitacije vključuje:
- Individualen plan za prilagoditev vsakodnevnih aktivnosti s katerimi bo pacient zmanjšal obvremenitve na hrbtenico in pospešil rehabilitacijo.
- Pregled seznama aktivnosti, ki jih pacient redno izvaja in po potrebi za nekaj časa odsvetujemo popolno izvajanje.
FAZA 3.: Kineziološka vadba za krepitev trupa in razbremenitev ledvene hrbtenice
Individualizirana vadba pri herniji diska je usmerjena v krepitev stabilizatorjev, pravilno postavitev sklepov in telesne drže, kar dolgoročno omogoči razbremenitev pritiska na živec in zmanjšanje bolečine v križu. Vadba vključuje tri sklope vaj, ki so opisani spodaj.
- Obnovitev gibljivosti sklepov in aktivacija atrofiranih mišic (2. do 6. teden) – izvajamo izometrične vaje za povečanje sklepne gibljivosti ter krepitev mišic stabilizatorjev trupa in medenice, s katerimi zagotovimo stabilnost hrbtenice. Pacientu skozi tedne postopoma povečujemo intenzivnost vaj, da dosežemo optimalno mišično moč, ki je ključna za funkcionalnost hrbtenice.
- Vračanje k vsakodnevnim aktivnostim (6. do 12. teden) – stopnjujemo intezivnost predhodnih vaj ter vključimo kompleksnejše dinamične in stabilizacijske vaje za povečanje moči in gibljivosti. Tako povečamo pacientovo funkcionalnost izvajanja vsakodnevnih gibov (predklanjanje, vstajanje iz kavča, pobiranje stvari iz tal, hoja)
- Vračanje v šport (od 12. tedna dalje) – izvajamo vaje ki simulirajo gibe in zahteve izbranega športa, da dosežemo vzpostavitev polne mišične moči in gibljivosti, ki sta potrebni za specifično aktivnost in varno vključitev v šport.
Kaj pričakovati od fizioterapevtske rehabilitacije Meridian-Fit
Naš rehabilitacijski program je zasnovan tako, da odpravlja pacientove telesne deficite in asimetrije, ki so pripeljale do nastanka težav. Drugače povedano, težave odpravljamo na njihovem izvoru in ne obravnavamo zgolj simptomov. S tem našim pacientom omogočamo:
- Dolgoročna odprava bolečin brez operacije
- Obnovitev polne funkcionalne sposobnosti
- Znižanje možnosti za ponovitev stanja
Veliko število pacientov z bolečinami v hrbtu poroča o dolgotrajnem izboljšanju stanja prav po vključitvi v naš program sistematične vadbe. Odvisno od velikostiu hernije diska opažamo zmanjšanje simptomov ali njihovo odpravo v 6 tednih po vključitvi v usmerjen vadbeni program.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Hernijo diska poskušamo vedno primarno odpraviti z neinvazivnimi metodami, saj te dolgoročno zagotavljajo najboljše rezultate, zato se operacija izvede zgolj v težjih primerih, ki so navedeni spodaj.
- Simptomi (bolečina, mravljinjčenje, otrplost) vztrajajo kljub 6 mesečnem konzervativnem zdravljenju
- Pride do poslabšanja stanja oziroma napredujočih nevroloških izpadov z izgubo mišične moči
- Pride do motenj nadzora nad mehurjem in črevesjem (sindrom Kavde ekvine)
- Simptomi se pojavljajo na obeh nogah
Paciente, pri katerih sumimo na hujšo obliko hernije k specialistu (ortopedu), ki z pomočjo slikovne diagnostike postavi diagnozo.
Izbira kirurškega posega pri zdravljenju hernije diska je odvisna od prizadetega predela (cervikalni ali ledveni) in morebitnih težav (npr. ponavljajoča hernija ali nestabilnost hrbtenice).
Najpogostejša posega za zdravljenje hernije diska sta diskektomija in laminektomija. V primeru ponavljajoče hernije ali nestabilnosti hrbtenice pa se lahko izvaja tudi zamenjavo poškodovanega diska z umetnim diskom ali spinalna fuzija oziroma spojitev vretenc.
Prednosti in slabosti operacije v primerjavi s fizioterapijo
Operativna in fizioterapevtska obravnava hernije diska prinašata dolgoročno izboljšanje zdravstvenega stanja, vendar se med seboj razlikujeta v učinkih, trajanju rehabilitacije in tveganjih za zaplete.
| Fizioterapevtsko zdravljenje | Operativno zdravljenje | |
| Način zdravljenja | Neinvazivno zdravljenje | Invazivno zdravljenje |
| Čas okrevanja | Povprečno traja 8 do 12 tednov odvisno od stopnje resnosti stanja | Hitro začetno olajšanje, vendar lahko okrevanje traja od 4 tednov do 1 leta, odvisno od vrste operativnega posega |
| Zapleti in tveganja | Redki zapleti, saj ni invazivnih posegov v telo. Po posamezni terapiji se lahko pojavi občutljivost, ki izzveni po 24 – 48 urah. | Lahko pride do kirurških zapletov (npr.: okužba, poškodba živcev) in brazgotinjenja. |
| Stopnja ponovljivosti | 10-20% | 5-15% |
Kako si lahko pomagate sami?
Spodaj navajamo nekaj nasvetov, ki vam bodo pomagali pri umiritvi simptomov v akutni fazi, ter nekaj nasvetov za preprečitev ponovitve stanja.
1. V akutni fazi (1-2 tedna) priporočamo relativni počitek, zdravila in hojo po ravnem
Relativni počitek naj ne traja več kot dan ali dva oz dokler je prisotna huda akutna bolečina. Čeprav med splošno populacijo še vedno kroži mit, da je potrebno ob herniji in bolečinah v križu počivati, je popolno mirovanje priporočljivo samo dokler trajajo akutni simptomi kot so huda bolečina, zakrčenost in močno vnetje. Sicer pa mirovanje učinkuje kontra produktivno, saj dodatno zakrči mišice in s tem poveča simptome.
- Protibolečinska zdravila se uporabljajo v akutni fazi in po posvetu z zdravnikom za lajšanje bolečin (Paracetamol, Tramadol in Kodein) ali zmanjšanje vnetja (nesteroidni antirevmatiki kot so Ibuprofen, Diklofenak in Naproksen). Zdravila pomagajo pri umiritvi akutnih simptomov, vendar pa ne odpravijo vzroka za nastanek bolečine. Kljub morebitnemu hitremu olajšanju simptomov se zavedajte, da vzrok za bolečine z tableti niste odpravili in da ob določenih aktivnostih lahko pride do poslabšanja stanja.
- Hoja po ravnem dokazano zmanjšuej simptome, saj pospeši pretok krvi v poškodovanem tkivu (pospeši celjenje), hkrati pa prepreči dodatno zakrčenje mišic in obmišičnih struktur. Naši pacienti pa poročajo tudi o pozitivnem vplivu odpravljanja strahu pred vadno in gibanje, ki je pogosto prisoten pri pacientih s hernijo diska. Najprej poizkusite z hojo do občutka nelagodta (ponavadi 15-20min) nato pa lahko trajanje hoje stopnjujete. Hoja po ravnem
- Akutne simptome lahko umirite tudi s toplimi ali hladnimi obkladki – hladne obkladke uporabite v prvih dveh dneh po nastopu bolečine ali vnetja. Za hlajenje zadostuje že mokra brisača ali v brisačo zavita hladilna blazinica, ki jo namestite na mesto bolečine za 10min 2-3x na dan.
2. Samopomoč v post-akutni fazi: dolgoročno vzdrževanje in preprečevanje ponovitve
Ne glede na obliko zdravljenja, je za hernijo značilna relativno visoka stopnja ponovljivosti. Ta je pri konzervativnem zdravljenju med 10-20%, pri operativnem zdravljenju pa me 5-10%.
Kljub temu da je naša obravnava oblikovana tako, da zagotavlja dolgoročne rezultate, pa zahteva tudi pacientovo aktivno sodelovanje in upoštevanje določenih smrnic. Najpomembnejše dejavnika za dolgoročno vzdrževanja stanja navajamo in opisujemo spodaj.
- Redno izvajanje vaj, ki omogočajo stabilizacijo hrbtenice in medenice, s čimer lahko prispevate k manjši obremenitvi na diske.
- Izogibanje dolgotrajnemu sedenju s pomočjo prilagoditve delovnega mesta (uporaba dvižne mize), odmori za razgibavanje in raztezanje, ter prilagoditvijo položaja sedenja.
- Izogibanje kontaktim športom in aktivnostim, ki sporžajo bolečino ali povečujejo nelagodje.
- Vzdrževanje primerne telesne teže
- Prilagoditev spalnega položaja in uporaba primerne vzmetnice in vzglavnika.
2. V post-akutni fazi (2-8 tednov) priporočamo redno izvajanje vaj, izogibanje dolgotrajnemu sedenju..
Ne glede na obliko zdravljenja, je za hernijo značilna relativno visoka stopnja ponovljivosti. Ta je pri konzervativnem zdravljenju med 10-20%, pri operativnem zdravljenju pa me 5-10%.
Kljub temu da je naša obravnava oblikovana tako, da zagotavlja dolgoročne rezultate, pa zahteva tudi pacientovo aktivno sodelovanje in upoštevanje določenih smrnic. Najpomembnejše dejavnika za dolgoročno vzdrževanja stanja navajamo in opisujemo spodaj.
- Redno izvajanje vaj, ki omogočajo stabilizacijo hrbtenice in medenice, s čimer lahko prispevate k manjši obremenitvi na diske.
- Izogibanje dolgotrajnemu sedenju s pomočjo prilagoditve delovnega mesta (uporaba dvižne mize), odmori za razgibavanje in raztezanje, ter prilagoditvijo položaja sedenja.
- Izogibanje kontaktim športom in aktivnostim, ki sporžajo bolečino ali povečujejo nelagodje.
- Vzdrževanje primerne telesne teže
- Prilagoditev spalnega položaja in uporaba primerne vzmetnice in vzglavnika.
Vaje za hernijo diska
Spodaj navajamo vaje, ki naslavljajo tipične deficite pri pacientov z hernijo diska – pomanjkanje gibljivosti hrbtenice in obhrbteničnih sklepov, šibke stabilizatorje trupa in neaktivnost globokih trebušnih mišic. Vaje z odpravo omenjenih deficitov povečajo stabilizacijo hrbtenice in zmanjšajo pritisk na poškodovane strukture in tako omogočajo lajšanje simptomov.
1. Vaja: »Bird-dog«
- Postavite se v klečeči položaj na vseh štirih.
- Aktivirajte trebušne mišice za stabilizacijo hrbtenice, nato pa ob izdihu dvignite iztegnjeno nogo in zadržite položaj nekaj sekund.
- Ob vdihu počasi vrnite nogo nazaj in ponovite z drugo nogo.
- Težjo različico vaje izvedete tako, da istočasno z dvigom noge dvignete tudi nasprotno roko.
- Naredite 8–12 ponovitev na vsaki strani
2. Vaja: Stranski most
- Lezite na bok in telo poravnajte v ravno linijo (glava, trup, noge).
- Naslonite se na podlaket, pri čemer mora biti komolec neposredno pod ramo.
- Aktivirajte trebušne mišice in dvignite boke od tal ter zadržite položaj 5-10 sekund.
- Če je vaja pretežka, jo lahko izvajate z upognjenimi koleni.
- Ponovite 10-15x
3. Vaja: Most
- Lezite na hrbet in pokrčite kolena, stopala naj bodo v širini bokov in plosko na tleh.
- Aktivirajte trebušne mišice, kot bi želeli potegniti popek navzdol, nato pa dvignite zadnjico od tal. Ob dvigu izdihnite in zadržite položaj nekaj sekund, pri tem pazite, da hrbtenica ostane v nevtralnem položaju.
- Ob vračanju v začetni položaj rahlo vdihnite.
- Ponovite 10–15-krat
Rezervirajte termin za celostno zdravljenje hernije diska v centru Meridian-Fit
Pri zdravljenju hernije diska je ključnega pomena da zgodaj prepoznate vzrok za vaše bolečine v hrbtu in da začnete z njihovo obravnavo. Odlašanje pogosto povzroča podaljševanje rehabilitacisjke dobe, napredovanje v hujše oblike hernije ali celo razvoj kroničnih bolečin. Na diagnostični pregled in začetek zdravljenja se lahko prijavite spodaj.
Rezerviraj svoj termin.
Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko naročite na prost termin in storitev. Najprej izberite željeno storitev, nato pa izberite še datum in uro storitve, ter fizioterapevta. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.
Rezerviraj