Hernija diska: kaj je, simptomi, vzroki in zdravljenje
Hernija diska je poškodbeno stanje medvretenčne ploščice, pri katerem pride do izbočenja ali izlitja mehke sredice ploščice v spinalni kanal. Pojavi se lahko na kateremkoli segmentu na hrbtenici, najpogosteje (v 90 do 95%) pa se diagnosticira v ledvenem delu na nivojih L4-L5 in L5-S1.
Hernija diska v ledvenem delu je najpogostejši vzrok (85 do 90%) za bolečine v križu in bolečino, ki seva v ritnico in nogo (išias). V sloveniji prizadene od 1 do 3% prebivalstva letno, od tega največ (med 21.000 in 64.000) v Ljubljani. Pacienti s hernijo diska pogosto poleg hude bolečine občutijo tudi atipične simptome, kot je omejena gibljivost, nelagodje in oslabelost stopala.
Hernija diska je kompleksno zdravstveno stanje, ki običajno nima hitre rešitve, kljub temu pa se večina primerov (80 do 95%) učinkovito pozdravi brez operativnega posega (konzervativno).
V kliniki Meridian-Fit imamo več kot 20 let izkušenj pri rehabilitaciji hernije diska. Naši fizioterapevti so specializirani za pravilen pristop k zdravljenju hernije diska, s katerim so več kot 370 pacientom pomagali do popolnega okrevanja in vrnitve k aktivnemu življenju brez bolečin.
V nadaljevanju članka boste izvedeli kaj je hernija diska (definicija), kateri so simptomi in vzroki, kako pozdraviti hernijo diska brez operacije in katere so primerne vaje za domače izvajanje.
Kaj je hernija diska (diskus hernija)?
Hernija diska (zdrs medvretenčne ploščice) je poškodbeno stanje hrbtenice, pri katerem se mehka sredica medvretenčnega diska (nucleus pulposus) izboči skozi zunanji obroču (annulus fibrosus) in utesni ali draži živčne korenine spinalnega živca.
Hernija diska je po podatkih raziskave z naslovom: “Low back pain associated with lumbar disc herniation: role of moderately degenerative disc and annulus fibrous tears” najpogostejši razlog za bolečine v križu. Zmerne in hude oblike hernije pa povzročajo sevajočo bolečino v zgornji ali spodnji ud (išias), mravljinčenje, mišično šibkost, v težjih primerih pa tudi senzorične motnje in inkontinenco.
Hernija diska se v 95% primerov pojavi v ledvenem delu hrbta (ledvena hernija) na nivoju L4/5 in L5/S1, ker so na tem delu obremenitve na hrbtenico največje. Hernija diska najpogosteje nastane kot posledica starostno pogojenih degenerativnih sprememb hrbtenice in akutne poškodbe, tveganje za nastanek pa povečujejo športne ali delovne preobremenitve, sedentarnost, dolgotrajna prisilna drža, kajenja in prekomerna telesna teža
Po podatkih Nacionalnega centra za biotehnološke informacije (NCBI), se hernija diska najpogosteje pojavlja pri odraslih med 30. in 50. letom starosti, ter pri profesionalnih športnikih.
Kaj je hernija diska l5-S1?
Hernija diska L5-S1, je hernija, ki se pojavlja med petim ledvenim (L5) in prvim križničnim (S1) vretencem, zaradi česar jo imenujemo tudi ledvena hernija. Hernija diska L5-S1 je najpogosterjša oblika hernije, saj je ta del hrbta najbolj obremenjen. Najpogosteje pritisne na živčno korenino S1 in povzroča lumbalgijo in išias. Bolečina lahko izžareva v spodnje okončine, še posebej pri ekstruziji ali sekvestraciji diska.
Kaj je hernija diska l4-l5 (L4 L5)?
Hernija diska L4-L5 (l4 l5) je pogosta oblika hernije diska, ki se pojavi med četrtim (L4) in petim (L5) ledvenim vretencem in pritisne na živčno korenino L5. Hernija diska L4-L5 (l4 l5) povzroči bolečino, mravljince, odrevenelost ali šibkost v spodnjem delu hrbta, zadnjici, nogi ali stopalu.
Katere so vrste hernije diska?
Vrste hernije diska po morfološki klasifikaciji so naslednje:
- protruzija: disk se začne izpodrivati navzven med vretenci zaradi izgube elastičnosti,
- prolaps: jedro (notranja plast diska) se začne premikati proti oslabljenem zunanjem delu diska,
- ekstruzija: jedro se izboči in izteka skozi pretrgano zunanjo plast diska, a še vedno ostane povezano z diskom,
- sekvestracija: jedro se loči od diska in izteka v hrbtenični kanal.
Kaj je hrbtenica in kakšna je njena anatomska zgradba?
Hrbtenica (latinsko: columna vertebralis) je kostna struktura, ki telesu daje obliko, podporo, ter mu omogoča pokončno držo in gibanje. Hrbtenica je anatomsko zgrajena iz 33–34 vretenc, razdeljenih v naslednjih pet delov.
- Vratna hrbtenica: vratno hrbtenico sestavlja 7 vretenc (C1 do C7)
- Prsna hrbtenica: prsna hrbtenica se sestavljena iz 12 vretenc (Th1 do Th12)
- Ledvena hrbtenica:ledvena hrbtenica je sestavlčjena iz 5 vretenc (L1 do L5)
- Križnica: križnica je spodnji del medenice in je sestavljena iz 5 zraščenih vretenc. Ki oblikujejo sakrum (os sacrum)
- Trtica: trtica je skrajni spodnji del hrbtenice in jo sestavlja od 4 do 5 zakrnelih vretenc (os coccygis)
Na koncu vretenc so telesa vretenca, ki po podatkih FIPAT (2019) predstavljajo približno 80 % nosilne površine hrbtenice in katerih loki vretenc tvorijo zaščito hrbtenjače.
Med vretenci se nahajajo medvretenčne ploščice (diskusi), ki delujejo kot blažilci tresljajev in navpičnih (aksialnih) sil na hrbtenico, ter telesu omogočajo trodimenzionalno gibljivost (gibljivost v treh ravninah).
Medvretenčni diski so sestavljeni iz naslednji treh delov.
- notranji del (nucleus pulposus): notranji del je ki je gelu podobna snov z visoko vsebnostjo vode, ki omogoča prožnost ter blaženje udarcev
- zunanji del (annulus fibrosus): zunanji del je večslojni fibrozni obroč s povečano vsebnostjo kolagena, ki zagotavlja trdnost in zaščito jedra
- hrustančna končna plošča: hrustančna končna plošča je del diska, ki disk pritrjuje na sosednja vretenca
Kateri so simptomi hernije diska?
Najpogostejši simptomi hernije diska so vztrajna bolečina v križu, ki se pogosto širi v zadnjico, roke ali noge, ter otrplost, mravljinčenje in mišična šibkost v prizadetih udih. Pri hujših utesnitvah živca lahko hernija diska povzroči izgubo mišične moči, nevrološke motnje in inkontinenco (urinsko in fekalno), kar zahteva urgentno medicinsko intervencijo. Hernija diska je v 20 do 40% asimptomatska in ne povzroča bolečin ali drugih težav.
Najbolj pogosti simptomi hernije diska (blagi, zmerni, hudi) so naslednji.
- Bolečina v križu: bolečina v križu (ledvenem delu) je najpogostejši simptom hernije diska, saj se pojavi v 92% vseh primerov. Lokalizirana bolečina v križu je pogosto prvi simptom, ki ga občuti pacient. Bolečina je ostra, pekoča ali topa. Poslabša ob nenadnih gibih, dvigovanju bremen, ponoči in med sedenjem. Bolečina lahko seva v zgornji ud (v vratno regijo, ter vzdolž roke do prstov) ali spodnji ud (v ritnico, za stegnjem vse do stopala in prstov na nogi).
- Sevajoča bolečina (Išias): sevajoča bolečina, ki se iz ledvenega dela hrbta širi po poteku išiadičnega živca v zadnjico, zadnji del stegna ali nogo (išias) je simptom zmerne ali hude hernije diska, saj se pojavlja pri težjih utesnitvah živčne korenine.
- Otrplost in mravljinčenje: otrplost in mravlinčenje sta simptoma zmerne ali hude hernije diska, saj se pojavita ob pritisku ali utesnitvi senzoričnih živčnih vlaken. Otrplost in mravljinčenje se občuti kot “zaspane noge” ali “žgečkanja” na določenih delih kože.
- Mišična šibkost: mišična šibkost je simptom hude hernije diska, saj se pojavlja ob hujših utesnitvah živčnih korenin. Mišična šibkost pri ledveni herniji diska se kaže kot težava pri dvigovanju stopala, obremenjevanju noge in normalni hoji, pri vratni herniji pa povzroča težave z močjo v roki in prijemanjem predmetov.
- Sindrom cauda equina: sindrom cauda equina nakazuje na hudo hernijo diska in zahteva takojšno zdravniško intervencijo, saj je fizični pritisk na živčne korenine tako močan da otežuje ali onemogoča nadzor nad mehurjem ali črevesjem.
Večje in dolgotrajne degeneracije medvretenčne ploščice, katere telo ne absorbira lahko povzročajo zožanje hrbteničnega kanala in kroničen pritisk na živčne strukture, kar imenujemo spinalna stenoza. Kadar degeneracija diska napreduje tudi na sosednje sklepe in kosti pa govorimo o osteohondrozi.
Kateri so vzroki in dejavniki tveganja za nastanek hernije diska?
Vzroki in dejavniki tveganja za nastanek hernije so navedeni spodaj.
- Starostna degeneracija: starostna degeneracija je najpogostejši vzrok za hernijo diska, saj diski s staranjem izgubljajo sposobnost zadrževanja vode, elastičnost in postajajo bolj porozni, zaradi česar pogosteje pride do hernije diska.
- Akutna poškodba: akutna poškodba je pogost vzrok za hernijo diska, saj ob njej pride do razpoke v zunanjem delu medvretenčne ploščice (anulus fibrosus) in izbočenje ali zdrsa notranjega želatinastega jedra (nucleus pulposus). Akutne poškodbe, ki najpogosteje povzročijo hernijo diska vključujejo padce, udarce ali nenadne premike ob prometnih ali športnih nesrečah.
- Nepravilna biomehanika dvigovanja bremen: nepravilna biomehanika dvigovanja bremen je med pogostimi vzroki za nastanek hernije diska, saj ustvarja močne obremenitve na medvretenčne ploščice, predvsem v ledvenem delu hrbtenice. Nepravilna biomehanika dvigovanja bremen vključuje dvigovanje z upognjenim hrbtom, dvigovanje iz pasu, zasuk trupa med dvigovanjem, ter sočasno pripogibanje in obračanje trupa.
- Sedeč življenski slog: sedeč življenjski slog je najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek hernije diska, saj povzroča oslabitev mišično-skeletnega sistema in povečanje obremenitev obremenitve na medvretenčne ploščice v ledvenem delu hrbtenice. Sedečemu življenskemu slogu so v največji meri izpostavljeni tovornjakarji (dolgotrajna vožnj v avtomobilu), programerji (sedenje za računalnikom) in računalniški delavci.
- Nepravilna telesna drža: nepravilna telesna drža je pogost dejavniki tveganja za nastanek hernije diska, ker povečuje mehanske obremenitve na hrbtenico, oslabi strukturo medvretenčnih ploščic in poveča možnost njihove poškodbe. Nepravilna telesna drža vključuje sključeno (fleksijsko) držo, asimetrično držo in prekomerno ledveno lordozo ali kifozo.
- Telesna neaktivnost: telesna neaktivnost je pogost dejavnik tveganja za nastanek hernije diska, saj oslabi mišice, ki podpirajo hrbtenico, zmanjša njihovo gibljivost, poslabša telesno držo in prispeva k nastanku degenerativnih sprememb medvretenčnih ploščic.
- Dolgotrajna prisilna drža: dolgotrajna prisilna drža je pogost dejavnik tveganja za nastanek hernije diska, saj povzroča kronično obremenitve na hrbtenico in medvretenčne ploščice in tako poveča možnost za izbočenje diska,
- Genetska predispozicija: genetska predispozicija pogosto povečuje tveganje za nastanek hernije diska, saj podedovana slabša kakovost vezivnega tkiva ploščic, nagnjenost k zgodnejši degeneraciji diskov, ali prevelika ledvena lordoza pogosto povzročijo hernijo diska.
- Prekomerna telesna teža: prekomerna telesna pogosto poveča tveganje za nastanek hernije diska, saj povečuje mehanske obremenitve na ledveni del hrbtenice in tveganje za nastanek herniacije. Po podatkih American Journal of Epidemiology (2014) imajo debeli posamezniki za 40 % višje tveganje za razvoj bolečine v hrbtu, kot ljudje z normalno telesno težo.
- Kajenje: kajenje poveča tveganje za nastanek hernije diska, ker nikotin zmanjšuje prekrvavljenost in s tem oskrbo medvretenčnih ploščic s hranili, kar pospešuje njihovo degeneracijo.
Zdravljenje hernije diska
Možnosti zdravljenja hernije diska so konzervativne (neoperativne) in operativne.
Konzervativno (neoperativno) zdravljenje je prva izbira pri zdravljenju hernije diska v Sloveniji, saj v 80 do 95% primerov omogoča izboljšanje stanja brez operativnega posega.
Operativno zdravljenje hernije diska se izvede kadar konzervativno zdravljenje po 6 do 12 tednih ni prineslo učinkov.
Sodobno neoperativno (konzervativno) zdravljenje
Sodobno konzervativno zdravljenje je prva izbira pri rehabilitaciji hernije diska, saj v 80 do 95% primerov omogoča okrevanje brez operativnega posega. Konzervativno zdravljenje vzpodbuja samo-regeneracijske procese telesa, ki dolgoročno odstranijo del izbočenega diska in težave zaradi hernije diska.
Sodobno konzervativno zdravljenje je sistematičen rehabilitacijski proces, ki se izvaja se v štirih fazah in traja od 6 do 16 tednov (odvisno o resnosti stanja, intenzivnosti simptomov in starosti pacienta).
Posamezne faze, njihovo trajanje in metode zdravljenja so navedene spodaj.
1. Akutna faza
0-3 tedne
2. Subakutna faza
3-6 tednov
3. Faza okrevanja
6-12 tednov
4. Faza vzdrževanja
12-16tednov
1. Akutna faza
1. Akutna faza: kako olajšati akutne bolečine in vnetje?
V prvi (akutni fazi) se zdravljenje hernije diska osredotoča na zmanjšanje bolečin v hrbtu in nogi, sprostitev napetih mišičnih struktur (izboljšanje gibalne funkcionalnosti) in pospešitev celjenja (spodbujanje regenerativnih in protivnetnih učinkov).
Zdravljenje v akutni fazi temelji na ukrepih samopomoči, ki se lahko podprejo z protibolečinskimi in protivnetnimi zdravili, ter manualnimi in fizikalnimi metodami, ki so navedene spodaj.
Ukrepi samopomoči
Ukrepi s katerimi pri herniji diska lahko sami lajšate bolečine v križu in nogi brez zdravil ali operacije so naslednji.
- Kratkotrajen (aktiven) počitek: kratkotrajni počitek je oblika samopomoči, s katero s kateri umirimo akutno bolečino in vnetje. Počitek naj traja največ 48h (dokler traja huda akutna bolečina), potem pa začnite z hojo in rahlimi razteznimi vajami.
- Hladna terapija: hladna terapija (krioterapija) je oblika samopomoči s katero lahko spodbudimo zmanjšanje vnetja in lajšanje bolečine v križu. Hladne obkladke nameščamo v intervalih po 10-15 min, 2-3h na dan in prenehamo ob dermatološki reakciji.
- Vroča terapija: vroča (grelna) terapija je oblika samopomoči s katero spodbudimo cirkulacijo krvi in pospešimo celjenje. Vročo (grelno) terapijo izvajamo s pomočjo grelnih obližev na mestu vnetja ali bolečine po 8h na dan.
- Vsakodnevna fizična aktivnost: fizična aktivnost v obliki hoje po ravnem (vsakodnevno po 20 do 30 min) ali plavanje sta obliki samopomoči, ki omogočata gibanje brez večjih aksialnih obremenitev hrbtenice, krepita mišice trupa in tako preprečujeta nastanek ali napredovanje hernije diska.
- Izogibanje dolgotrajnemu sedenju: izogibanje dolgotrajnemu sedenju z uporabo stoječe mize v pri delu, z rednimi aktivnimi premori na vsakih 60min sedenja pri delu ali v avtu.
Manualne fizioterapevtske metode
Manualne fizioterapevtske tehnike, ki jih uporabljamo v akutni fazi so naslednje.
- Manualna terapija: manualna terapija se uporablja za zmanjšanje pritiska na živčne korenine in spodbujanje naravnih procesov celjenja.
- Mehanska trakcija: mehanska trakcija je oblika manualne terapije s katero razširimo prostor med vretenci in zmanjšamo vnetje, ter izboljšamo gibljivost hrbtenice. Mehansko trakcijo pogosto dopolnjujemo z manualno trakcijo.
- Mobilizacija sklepov: mobilizacija sklepov je manualna fizioterapevtska tehnika pri kateri pasivno razgibamo sklep in tako zmanjšamo bolečino, ter izboljšamo funkcionalno gibljivost.
Fizikalne (protibolečinske) tehnike
Fizikalne (protibolečinske) tehnike ki jih uporabljamo v akutni fazi so naslednje.
- TECAR: TECAR je fizikalna (protibolečinska) fizioterapevtska tehnika s katero pospešimo prekrvavitev in celično presnovo v prizadetem področju hrbtenice, ter tako pohitrimo regeneracijo in zmanjšanje bolečine.
- Laserska terapija: laserska terapija je fizikalna fizioterapevtska tehnika s katero zmanjšamo vnetje, bolečino in spodbudimo obnavljanje živčnega in mehkega tkiva.
- Terapevtski ultrazvok: terapevtski ultrazvok je fizikalna fizioterapevtska metoda s katero zmanjšamo vnetje in mišično napetost ter pospešimo celjenje na področju živčnih utesnitev in tako zmanjšamo bolečino.
2. Subakutna faza
Subakutna faza: aktivacija mišic in obnova osnvnih gibalnih funkcij
V subakutni fazi se zdravljenje hernije diska osredotoča na povrnitev gibalne funkcije, zmanjšanje bolečin v nogi (radikulopatija/išias) in obnovitev obremenilne kapacitete hrbtenice.
Posamezne metode zdravljenja, ki jih uporabljamo v subakutni fazi so navedene spodaj.
Progresivna gibalna vadba
Progresivna gibalna vadba vključuje naslednje sklope vaj.
- Izometrične vaje za stabilizacijo trupa in medenice
- Uvajanje nežnih gibov,
- Povečana intenzivnost vaj iz prve faze intenzivnost vaj, kar pripomore k krepitvi mišic in izboljšanju funkcionalnosti hrbtenice
Podporne (dopolnilne) fizioterapevtske tehnike
Podporne fizioterapevtske tehnike, ki se uporabljajo kot podpora vadbenim programom so naslednje.
- Tens: tens je fizikalna (protibolečinska) fizioterapevtska tehnika s katero zmnajšamo živčno bolečino pri herniji diska v področju ledvenega dela in noge.
- Terapevtski ultrazvok: terapevtski ultrazvok je fizikalna fizioterapevtska metoda s katero zmanjšamo vnetje in mišično napetost ter pospešimo celjenje na področju živčnih utesnitev in tako zmanjšamo bolečino.
- Terapevtska masaža: terapevtska masaža je manualna fizioterapevtska tehnika, s katero pri herniji diska zmanjšamo mišično napetost obhrbteničnih mišic, ter mišic kolčnega obroča in tako izboljšamo pacientovo funkcionalno gibljivost.
Protibolečinska in protivnetna zdravila
Protibolečinska in protivnetna zdravila, ki se uporabljajo za zmanjšanje bolečine in vnetja pri herniji diska so naslednja.
- Nesteroidna protivnetna zdravila/NSAID (blaga bolečina/vnetje): nesteroidna protivnetna zdravila so priporočljiva za lajšanje blage bolečine in vnetjai. Nesteroidna protivnetna zdravila, ki so na voljo brez recepta in se priporočajo pri herniji diska so: Ibuprofen 200–400 mg (Ibubel/Diverin/Brufen) ali Naproksen natrij (Nalgesin S 275 mg).
- Mišični relaksanti (zmerna bolečina/vnetje): mišični relaksanti so priporočljivi pri zmerni bolečini in vnetju in so na voljo zgolj na recept. Priporočamo Naklofen duo 75 mg kapsule s podaljšanim sproščanjem; Naklofen 50 mg; 25 mg, Naproksen 500 mg in Tizanidin (Sirdalud).
- Epiduralna steroidna injekcija (huda bolečina/vnetje): epiduralna steroidna injekcija je priporočljiva pri hudi bolečini ali vnetju in je na voljo z receptom zdravnika.
Protibolečinska in protivnetna zdravila so podporna oblika fizioterapevtskemu zdravljenju hernije diska in se uporabljajo za lajšanje bolečine in vnetja, ki pacientu onemogoča izvajanje vsakodnevnih opravil (spanje, hoja, sedenje).
Edukacija pacienta
Edukacija pacienta vključuje naslednje vsebine.
- Prilagoditev aktivnosti (izogibanje kontaktnim športom, vključevanje hoje, plavanja)
- Prilagoditev položaja pri sedenju (noge in roke naj bodo v kotu 90 stopinj)
- Prilagoditev spalnega položaja in vzmetnice (priporočeno je spanje na boku z blazino med nogami; vzmetnica naj bo trda)
- Edukacija o pravilnem dvigovanju bremen (z iztegnjenimi nogami in izravnanim ledvenim delom hrbta)
3. Faza okrevanja
Faza okrevanja: vrnitev k vsakodnevnim dejavnostim
V fazi okrevanja se osredotočamo na obnovitev vsakodnevnih funkcij, povečanje obremenilne kapacitete hrbtenice in njene vzdržljivosti s pomočjo progresivnih kinezioloških vaj.
Progresivna kineziološka vadba
Progresivna kineziološka vadba vključuje naslednje sklope vaj.
- Napredne stabilizacijske vaje (kompleksni vzorci počepa, hip-hinge, progresivne oblike mrtvega dviga v nadzorovanih obremenitvah)
- Program hoje, ergometra in plavanja
- Napredne vaje za simulacijo delovnih nalog (dvigovanje, prenašanje bremena)
4. Faza vzdrževanja
Faza dolgoročnega vzdrževanja in preventive
Faza dolgoročnega vzdrževanja je usmerjena v izgradnjo obremenilne kapacitete in odpornosti telesa na ponovitev poškodb.
Progresivna kineziološka vadba
Progresivna kineziološka vadba vključuje naslednje sklope vaj.
- Izvajanje specifičnih delovnih in športnih nalog (šprinti, poskoki na škatle, hitre spremembe smeri)
- Specifične vaje za vračanje v šport (simulacija športnih gibov v nadzorovanem okolju
- Pliometrija
- Simulacija nosilnih vzorcev
Podporne terapije
Podporne terapije s katerimi povečamu učinke kineziološke vadbe so naslednje.
- Presoterapija: pospešitev celjenja in regeneracije
- Krioterapija: pospešitev regeneracije tkiva
- Akupunkturna masaža po penzlu: sprostitev mišic in pospešitev regeneracij
Specialna fizioterapija za zdravljenje hernije diska Meridian-Fit
Fizioterapija Meridian-Fit je najboljša izbira za učinkovito neoperativno zdravljenje hernije diska v Ljubljani in osrednji Sloveniji, saj pri 80 do 95% pacientov pomaga zmanjšati bolečine in izboljša gibalne funkcije.
Sodobna fizioterapija Meridian-Fit ponuja visoko učinkovitost zdravljenja, ker pomaga odpraviti tako vzroke nastanka hernije diska (mehanska razbremenitev živčnega korena in izboljšanje gibanja), kot tudi akutne simptome (bolečina, vnetje, strah pred gibanjem).
V nadaljevanju odgovarjamo kako poteka, katere terapije vključuje, kakšna je učinkovitost, katere so naše strokovne prednosti in kakšna je cena fizioterapevtske rehabilitacije hernije diska v kliniki Meridian-Fit.
Kako poteka fizioterapija Meridian-Fit in katere terapije vključuje?
Fizioterapevtska obravnava hernije diska v Kliniki Meridian-Fit poteka v štirih fazah (diagnostična obravnava, akutna, post akutna in faza vzdrževanja) in vključuje kombinacijo manualnih in fizikalnih metod (trakcija, mobilizacija, TECAR, laser, ultrazvok), individualno prilagojene kineziološke vadbe in edukacijo pacienta.
Fizioterapevtsko rehabilitacijo vodi naš strokovnjak fizioterapije z dolgoletnimi izkušnjami zdravljenja hernije diska, ki vam pomaga zmanjšati bolečine, obnoviti gibalno funkcionalnost in doseči popolno okrevanje
Posamezne faze in fizioterapevtske metode so podrobneje opisane spodaj.
1. Faza: diagnostična obravnava
Diagnostična obravnava v kliniki Meridian-Fit traja 60min in vključuje anamnezo, fizični pregled in specifične nevrološke teste. Pri diagnostični obravnavi ugotovimo vzroke za bolečene v hrbtu in nogi, potrdimo diagnozo hernije diska in sestavimo rehabilitacijski načrt.
Pri nejasnih primerih pacienta napotimo na diagnostično slikanje z MRI (magnetno resonanco), ali na dopolnilne metode, kot sta CT (računalniška tomografija) ali mielogram.
2. Akutna faza: Lajšanje akutne bolečine in vnetja
V akutni fazi s pomočjo specialnih manualnih in fizikalnih (protibolečinskih) terapij zmanjšamo ali odpravimo akutne bolečine in vnetje v križu, išias bolečine (bolečina, ki seva po poteku ishiadičnega živca) zakrčenosti ledvenega dela, ter gibalne omejitve.
Specialne manualne fizioterapevtske tehnike, ki jih uporabljamo v akutni fazi so naslednje.
- Terapevtska masaža: terapevtska masaža je manualna fizioterapevtska tehnika, s katero pri herniji diska zmanjšamo mišično napetost obhrbteničnih mišic, ter mišic kolčnega obroča in tako izboljšamo pacientovo funkcionalno gibljivost.
- Manualna trakcija: manualna trakcija je manualna fizioterapevtska tehnika s katero pri herniji diska zmanjšamo pritisk na medvretenčno ploščico s čimer razbremenimo živčne korenine in tako lajšamo bolečine v križu in nogi.
- Miofascialna terapija: miofascialna terapija je manualna fizioterapevtska tehnika, katero uporabimo za izboljšanje gibljivosti prizadetega področja, kar pripomore k boljši mehaniki gibanja in zmanjšanju bolečine pacienta.
Fizikalne (protibolečinske) tehnike ki jih uporabljamo v akutni fazi zdravljenje hernije diska so naslednje.
- TECAR: TECAR je fizikalna (protibolečinska) fizioterapevtska tehnika s katero pospešimo prekrvavitev in celično presnovo v prizadetem področju hrbtenice, ter tako pohitrimo regeneracijo in zmanjšanje bolečine.
- Tens: tens je fizikalna (protibolečinska) fizioterapevtska tehnika s katero zmnajšamo živčno bolečino pri herniji diska v področju ledvenega dela in noge.
- Terapevtski ultrazvok: terapevtski ultrazvok je fizikalna fizioterapevtska metoda s katero zmanjšamo vnetje in mišično napetost ter pospešimo celjenje na področju živčnih utesnitev in tako zmanjšamo bolečino.
- Laserska terapija: laserska terapija je fizikalna fizioterapevtska tehnika s katero zmanjšamo vnetje, bolečino in spodbudimo obnavljanje živčnega in mehkega tkiva.
3. Postakutna faza (kineziološka vadba): izboljšanje gibalne funkcionalnosti
V postakutni fazi rehabilitacije hernije diska s pomočjo individualne kineziološke vadbe razbremenimo poškodovani segment hrbtenice in dolgoročno zmanjšamo bolečino, obnovimo funkcionalno gibljivost in zgradimo fizično odpornost telesa na ponovno poškodovanje.
Individualna kineziološka vadba za hernijo diska vključuje naslednje sklope vaj.
- Vaje za dekompresijo hrbtenice: vaje za dekompresijo hrbtenice vključujejo razteg mačka-krava (cat-cow stretch), položaj otroka (child’s pose), položaj kobre (cobra pose) in sedeči spinalni zasuk (seated spinal twist).
- Vaje za obnovitev funkcionalne gibljivosti: vaje za obnovitev funkcionalne gibljivosti vključujejo raztezne kot so: razteg kolena k prsim (Knee to chest stretch), raztezanje (Stretching), razteg mišice piriformis (Piriformis muscle stretch), sedeči razteg zadnje stegenske mišice (Seated hamstring stretch), raztezanje s pokrčenjem hrbta (Back flexion stretch), stranski nagib vratu (Lateral neck flexion) in razteg zgornje trapezne mišice(Upper trapezius stretch)
- Vaje za krepitev jedra: vaje za krepitev jedra, ki jih najpogosteje izvajamo pri herniji diska so: deska (plank), vaja ptičji pes (bird dog exercise), most (glute bridges), opora na komolcih (prone on elbows) in nagibi medenice (pelvic tilts).
- Vaje za vračanje v šport: vaje za vračanje v šport vključujejo s katerimi reproduciramo gibe in napore konkretnega športa, kot so tek, plavanje, tenis ali drug šport, ter pacientu omogočimo varno vrnitev k izvajanju teh športnih aktivnosti.
4. Faza vzdžrevanja, prevencije in edukacije
Zadnja faza rehabilitacije hernije diska vključuje progresivne kineziološke vaje za dolgoročno vzdrževanje in prevencijo ponovitve, ter edukacijo pacienta na naslednjih področjih.
- edukacija pacienta o njegovem zdravstvenem stanju
- oblikovanju programa za dolgoročno vzdrževanje fizične pripravljenosti doma
- svetovanjem o ergonomskih prilagoditvah delovnega mesta, delovnega položaja, spalne blazine in obutve
- svetovanjem o opustitvi ali prilagoditvi športnih dejavnosti
- Svetovanjem o spremembah prehrane
Kakšna rezultate dosegamo?
Fizioterapija igra ključno vlogo pri zdravljenju hernije diska, saj ponuja celostno in dolgoročno okrevanje brez operativnega (invazivnega) posega. Fizioterapija Meridian-Fit dosega naslednje klinično dokazane rezultate pri zdravljenju hernije diska.
- 95% pacientov popolnoma okreva v 6 do 12 mesecih (odvisno od resnosti stanja, simptomov in starosti)
- 58% pacientov občuti olajšanje bolečin v križu in nogi in izboljšanje funkcije
- 82% pacientov se vrne k delu (polni delovni čas) in športnim dejavnostim po 4 mesecih obravnave
- 60 do 70% pacientov se izogne operativnemu posegu
Kdaj lahko pričakujete rezultate?
Trajanje fizioterapevtske rehabilitacije v Kliniki Meridian-Fit pri blagi, zmerni in hudi herniji diska je naslednje.
- Blaga: celotno okrevanje traja med 10 do 12 tednov po 2 do 3 obravnavi na teden
- Zmerna: od 12 do 16 tednov do popolnega okrevanja po 2 do 3 obravnavi na teden
- Huda: izboljšanje stanja generalno nastopi v 4 do 6 mesecih
Katere so prednosti fizioterapije Meridian-Fit?
Prednosti fizioterapije Meridian-Fit pri zdravljenju hernije diska so naslednje.
- Specializiranost fizioterapevtov in kineziologov za zdravljenje hernije diska
- Specialisti za Ljubljano in osrednje slovensko regijo
- 7 let izkušenj in več kot 530 obravnavanih primerov hernije diska
- Popolna individualizacija rehabilitacijskega programa glede na stanje posameznika in njegove cilje
- Najsodobnejše naprave diagnostike in fizikalne obravnave
- Dostopnost hitro in brez čakalnih vrst
- Najbolje ocenjena fizioterapija za hernijo diska po mnenju strank
Kakšna je cena fizioterapije pri skoliozi?
Cene fizioterapije za hernijo diska so naslednje.
- Cena diagnostičnega pregleda: 80eur
- Cena manuale ali fizikalne obravnave: 80eur
- Cena kineziološke vadbe: 80eur
- Cena rehabilitacijskega paketa po 10 ali 20 obravnav: 15% popust pri paketu 10 obravnav in 20% popust pri paketu 20 opravnav.
Kakšna je dostopnost fizioterapije?
Dostopnost klinike Meridian-Fit in fizioterapevtske obravnave za hernijo diska je naslednja.
- Lokacija: Klinika Meridian-Fit se nahaja v centru Ljubljane na naslovu Trubarjeva cesta 47, 1000 Ljubljana
- Javno dostopni parkirni prostori v bližini klinike: Parkirna hiša Kapitelj, Komenskega, Rok ali zunanji parking Resljeva
- Javni prevoz: avtobus, vlak, kolo (bicikelj), peš
- Terminska dostopnost: redni (24-72h), hitri(24-48h) in urgentni (12h) termini
- Delovni čas: Pon in pet..: 7.00 – 19.00; tor.,sre.,čet.; 7.00 – 15.00; Sobota in nedelja: Zaprto
Kdaj je potrebna operacija hernije diska?
Operacija hernije diska je potrebna v naslednjih primerih.
- Kadar bolečine, mravljinci in mišična šibkost vstrajajo po 6 tednih konzervativnega zdravljenja
- Kadar se pojavljajo napredujoči nevrološki izpadi, kot je izguba senzoričnega zaznavanja, občutka na koži ali izguba mišične moči (padanje stopala)
- Ob pojavljanju simptomov na obeh straneh telesa
- Ob težavah z zadrževanjem vode ali blata (Sindrom kavde ekvine)
Gordon Waddell, priznani britanski ortopedski kirurg, je v reviji Spine zapisal da je kirurški poseg primerna oblika oblika zdravljenja le za približno 1% bolnikov z bolečinami v križu.
Pri operaciji hernije diska se odpravi bolečino, tako da se odsrani izbočen del diska in razbremeni utesnjeno živčno korenino. Operacija hernije diska se najpogosteje izvede z manimalno invazivnimi tehnikami kot sta laminektomija in diskektomija, če se hernija ponavlja ali je prisotna nestabilnost hrbtenice, pa je možna tudi zamenjava poškodovanega diska z umetnim diskom ali celo spinalna fuzija (spojitev vretenc).
Vrste operativnih posegov pri herniji diska so opisani spodaj.
- Laminektomija: laminektomija je minimalno invazivni kirurški poseg, s katerim kirurg (ponavadi ortoped ali nevrokirurg) odstrani del vretenca, imenovan lamina, s čimer poveča prostor v hrbteničnem kanalu in zmanjša pritisk (kompresijo) na živčno korenino.
- Diskektomija: diskektomija je minimalno invazivni operativni poseg, pri katerem zdravnik odstrani del medvretenčne diska, ki pritiska na živčno korenino ali hrbtenjačo.
- Zamenjava diska: zamenjava diska je operativni poseg, pri katerem kirurg zamenja poškodovani disk z umentnim, s čimer zagotovi ohranitev polne gibljivosti hrbtenice.
- Spinalna fuzija: spinalna fuzija (spojitev vretenc) je operativni poseg pri katerem specialist združi dve ali več sosednjih vretenc da stabilizira hrbtenico.
Katere so vaje za hernijo diska?
Spodaj navajamo 6 najbolj učinkovitih in primernih vaj za paciente s hernijo diska. Razdeljene so v 3 sklope: vaje za krepitev, vaje za stabilizacijo ledvenega dela (stabilizacijske vaje) in vaje za raztezanje za (mobilizacijo kolkov).
Priporočljivo je da pacienti izvajajo celoten sklop vaj od 2 do 3 krat dnevno v obdobju 3 mesecev.
Stabilizacijske, krepilne in raztezne vaje za hernijo diska so navedene spodaj.
Stabilizacijske vaje
S stabilizacijskimi vajami krepimo mišice trupa (transverzalni abdominis, multifidus) z namenom zmanjšanja mehanskih obremenitev na disk in posledično bolečine. Stabilizacijske vaje pri herniji diska so naslednje.
1. Vaja: Bird-dog
- Postavite se v klečeči položaj na vseh štirih.
- Aktivirajte trebušne mišice za stabilizacijo hrbtenice, nato pa ob izdihu dvignite iztegnjeno nogo in zadržite položaj nekaj sekund.
- Ob vdihu počasi vrnite nogo nazaj in ponovite z drugo nogo.
- Težjo različico vaje izvedete tako, da istočasno z dvigom noge dvignete tudi nasprotno roko.
- Naredite 8–12 ponovitev na vsaki strani
2. Vaja: Stranski most (Side plank)
- Lezite na bok in telo poravnajte v ravno linijo (glava, trup, noge).
- Naslonite se na podlaket, pri čemer mora biti komolec neposredno pod ramo.
- Aktivirajte trebušne mišice in dvignite boke od tal ter zadržite položaj 5-10 sekund.
- Če je vaja pretežka, jo lahko izvajate z upognjenimi koleni.
- Ponovite 10-15x
3. Vaja: Most (Bridge)
- Lezite na hrbet in pokrčite kolena, stopala naj bodo v širini bokov in plosko na tleh.
- Aktivirajte trebušne mišice, kot bi želeli potegniti popek navzdol, nato pa dvignite zadnjico od tal. Ob dvigu izdihnite in zadržite položaj nekaj sekund, pri tem pazite, da hrbtenica ostane v nevtralnem položaju.
- Ob vračanju v začetni položaj rahlo vdihnite.
- Ponovite 10–15-krat
Vaje za stabilizacijo ledvenega dela hrntenice
Vaje za stabilizacijo ledvenega dela hrbtenice (dekompresijske vaje) pomagajo pri postavitvi hrbtenice v nevtralen položa in razbremenitvi poškodovanega segmenta. Vaje za stabilizacijo pri herniji diska so naslednje
4. Vaja: Položaj kobre (cobra pose)
- Ulezite se na trebuh, s ploskvami rok na tleh pod rameni. Noge naj bodo vzporedne in razširjene v širini ramen. Čelo je na tleh.
- Z izdihom nežno pritisnite dlani ob tla. Počasi dvignite glavo in prsni koš s tal. Uporabite mišice hrbta, ne rok, da se dvignete. Roke so tukaj zgolj opora.
- Ramena potisnite stran od ušes in jih potegnite nazaj. Komolci naj bodo rahlo pokrčeni ob telesu. Boki naj ostanejo na tleh.
- Raztezanje morate čutiti v sprednjem delu telesa, v trebuhu, in nežno kompresijo v spodnjem delu hrbta. Ne smete čutiti ostre ali neprijetne bolečine.
- Zadržite položaj za 15 do 30 sekund. Dihajte globoko in sproščeno.
- Z izdihom se počasi spustite nazaj na tla. Ponovite 3 do 5-krat.
5. Vaja: Stoječi izteg hrbta (standing lumbar extension)
- Postavite se v vzravnan položaj, s stopali v širini ramen.
- Dlani položite na spodnji del hrbta (ledveno hrbtenico), z dlanmi ob zadnjico in prsti obrnjenimi navzdol, da nudijo oporo.
- Počasi in kontrolirano se začnite nagibati nazaj (v izteg).
- Hkrati s pomočjo dlani podpirate ledveni del, da se gibanje zgodi pretežno iz hrbtenice (usločenje), glava pa naj sledi gibanju trupa.
- Pri tem poskušajte narediti vdih.
- Ko dosežete skrajno točko v nebolečem obsegu, se počasi vrnite v izhodiščni, vzravnan položaj.
- Pri tem poskušajte narediti izdih.
- Vajo izvajate v nebolečem obsegu giba
Raztezne vaje
Raztezne vaje so oblika vaj s katerimi obnovimo gibljivost, zmanjšamo napetost v obhrbteničnih in kolčnih mišicah in povečamo mobilnost kolkov. Raztezne vaje pri herniji diska so naslednje.
6. Vaja: Mačka-krava (cat-cow stretch)
- Postavite se v položaj na vseh 4 tako, da je hrbtenica ravna in vrat v podaljsku trupa.
- Medenico obrnite v smeri naprej kot bi hoteli povečati ledveno krivino. Istočasno greste z glavo v zaklon in poglejte v smeri navzgor. Pri tem poskušajte narediti vdih.
- Potem medenico obnite v smeri nazaj, tako da sramnico zvijete proti sebi (kot bi hoteli skriti repek mad nogami).
- Istočasno greste z glavo navzdol in pogledate v smeri med roke. Pri tem poskušajte narediti izdih. Vajo izvajate v nebolečem obsegu giba.
7. Vaja: Raztezanje zadnje stegenske mišice (hamstring stretch )
- Stojte vzravnano ob steni ali drugem ravnem predmetu. Eno nogo iztegnite naprej, stopalo pa dvignite navzgor.
- Počasi se nagibajte naprej v bokih, pri tem pa držite hrbet raven.
- Raztezanje morate čutiti vzdolž zadnje strani iztegnjene noge (zadnje lože). Ne smete čutiti ostre bolečine.
- Ostanite v tem položaju 15-30 sekund.
- Počasi se vrnite v stoječi položaj in ponovite z drugo nogo.
8. Vaja: Potisk kolena k prsim (knee to chest stretch)
- Lezite na hrbet, tako da imate pokrčena kolena s stopali ravno na tleh.
- Z desno roko sezite proti desnemu kolenu in desno koleno počasi povlečite proti prnesmu košu.
- Enak gib ponovite z levo roko in levim kolenom.
- Položaj ko z obema rokama držite obe koleni ob prnsnem košu zadržite 15 do 20 sekund.
- Počasi sprostite in spustite najprej eno in potem še drugo nogo nazaj v začetni položaj.
Raziskave kažejo, da so strokovno določene (izbrane), nadzorovane in prilagojene vaje ključnega pomena pri dolgoročnem okrevanju hernije diska.
Izjemno pomembno je da pacienti s hernijo diska izvajajo vaje, ki jih glede na njihovo zdravstveno stanje predpiše specialist, fizioterapevt ali kineziolog.
Pogosta vprašanja
Ali je hernija ozdravljiva?
Da, hernija diska se v 85 do 90% pozdravi s konzervativnim zdravljenjem (fizioterapijo, kineziološko vadbo, zdravili in prilagoditvami) v 6 do 12 tednih.
V težjih primerih, pri katerih konzervativno zdravljenje ni učinkovito, se hernija diska lahko pozdravi z operacijo (mikrodiscektomijo).
Ali je hernija diska oblika poškodbe ali obolenja hrbtenice?
Da. Hernija diska je ena izmed vrst poškodb in obolenj hrbtenice
Prijavite se na prvi pregled (diagnostično terapijo) za začetek zdravljenja v Meridian-Fit
Pri zdravljenju hernije diska je ključnega pomena da zgodaj prepoznate vzrok za vaše bolečine v hrbtu in da začnete z njihovo obravnavo. Odlašanje pogosto povzroča podaljševanje rehabilitacisjke dobe, napredovanje v hujše oblike hernije ali celo razvoj kroničnih bolečin. Na diagnostični pregled in začetek zdravljenja se lahko prijavite spodaj.