Bolečine v križu: vzroki, simptomi in zdravljenje

Kaj je bolečina v križu?

Bolečina v križu je izraz za topo ali pekočo bolečino in omejeno gibljivost v ledvenem delu hrbtenice, med spodnjim robom reber in zgornjim delom zadnjice (anatomsko področje, ki ga imenujemo križ). Bolečina v križu pri hujših stanjih seva v spodnji del telesa (ritnico, stegno in nogo) ali zgornji del telesa (v ramo, roko ali prsa).

Bolečina v križu najpogosteje nastopi ob hitrem gibu, zasuku v bokih ali dvigu težkega predmeta (akutna bolečina v križu). Akutna bolečina v hrbtu je v 97% primerov posledica blažje mehanske ali funkcionalne poškodbe, kot je natega mišice ali tetive hrbta, hernije diska ali spondiloze (artritisa hrbtenice) in se v večini primerov spontano umiri v 1 do 2 tednih.

Bolečina v križu, ki traja več kot 12 mesecev (kronična bolečina v križu) je pogosto posledica hujše patologije hrbtenice kot je degeneracija hrbteničnih sklepov (artritis hrbtenice, skolioza, kifoza, spinalna stenoza), nevroloških in sistemskih bolezni (fibromialgija, psihološki stres, depresija, anksioznost), bolezni notranjih organov ali nezdravljene mehanske poškodbe.

Bolečina v križu je najpogostejši vzrok zdravstvenih težav v Sloveniji in svetu, saj je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) leta 2020 prizadela 619 milijonov ljudi (približno 80% vseh ljudi). WHO ocenjuje, da bo to število do leta 2050 naraslo na 843 milijonov.

Bolečina v križu se običajno umiri v 2 do 6 tednih ob počitku, opustitvi aktivnosti, ter protibolečinskimi in protivnetnimi zdravili. Kronična bolečina v križu, ki traja več kot 12 tednov se zdravi s fizioterapijo, telesno vadbo, spremembo življenjskega sloga ali operacijo.

Kaj je križ (ledveni del hrbtenice)?

Križ (ledveni del hrbtenice) je anatomsko področje med najnižjim rebrom in zgornjim delom trtice, kjer se ledveni del hrbta stika s križnico. Križ je sestavljen iz križnice (os sacrum), trtice (os coccygis), 5 vretenc (od L1 do L5), medvretenčnih ploščic, mišic, vezi in krvnih žil. Križ je sestavni del hrbtenice, ki je osrednji del aksialnega okostja in telesu omogoča pokončno držo, stabilnost in funkcionalno gibanje v vseh smereh.

Križ je zaradi svoje anatomske lege in funkcionalnosti je izpostavljen visokim in konstantnim obremenitvam, saj podpira težo zgornjega dela telesa in hkrati prenaša sile gibanja (predvsem obračanja, dvigovanja) iz zgornjega dela telesa na spodnje okončine. Zaradi njegove izpostavljenosti konstantnim obremenitvam je dovzeten za degenerativne spremembe, poškodbe in pojave bolečin.

Študija z naslovom Variation in the Care of Surgical Conditions: Spinal Stenosis objavljena v A Dartmouth Atlas of Health Care Series (2014) navaja, da vsaj 80% odraslih doživi bolečine v križu vsaj enkrat v življenju. 

Križ preobremenjujemo z različnimi dejavnostmi in na različne načine, ki jih navajamo spodaj.

Kateri so vzroki za bolečine v križu ?

Vzroki (primarni in posredni) za bolečine (specifične in nespecifične) v križu so naslednji.

• Mišično-skeletne patologije hrbtenice: mišično-skeletne patologije hrbtenice so primarni vzrok za specifične bolečine v križu, ker neposredno povzročajo bolečine in jih je možno jasno pripisati strukturni ali funkcionalni okvari. Mišično-skeletne motnje hrbtenice, ki najpogosteje povzročajo bolečine v križu so spinalna stenoza, hernija diska, išias, skolioza, spondilolisteza, osteoartritis, radikulopatija, fibromialgija, osteoporoza in tumor. 
• Nosečnost: nosečnost je primarni vzrok vzrok za specifične bolečine v križu, saj teža zarodka in hormonske spremembe ob nosečnosti (zlasti povečane ravni hormona relaksina) povečajo gibljivost medeničnih kosti in vezi in neposredno povečajo obremenitve na hrbtenico.
• Stres: stres je posredni vzrok in povzroča nespecifične bolečine v križu, saj povečuje mišično napetost, ter nevrološko senzibilnost za zaznavanje bolečine, kar posredno vodi do bolečin v križu. Stres je odziv organizma na notranje ali zunanje dejavnike (stresorje), ki zahtevajo prilagoditev telesa. 
• Delo: delo je posredni vzrok za nespecifične bolečine v križu, saj pogosto povzroča nastanek mišično skeletnih patologij zarad dolgotrajnega sedenja , prisilne drže, ponavljajočega dvigovanja bremena in izpostavljenosti vibracijam.
• Sedentarnost: sedentarnost je posredni vzrok za nespecifične bolečine v križu, saj povzroča mišično neravnovesje, povečuje obremenitve na ledveni del hrbta in pogosto vodi v mišično skeletne motenje hrbtenice. Sedentarnost je skupen izraz za sedeč življenjski slog in pomanjkanje aktivnega gibanja.
• Slaba telesna drža: slaba telesna drža je posredni vzrok za nespecifične bolečine v križu, ker povzroča mišično neravnovesje in povečanje obremenitev na mišično skeletne strukture hrbtenice.
• Mišično neravnovesje: mišično neravnovesje je posredni vzrok za nespecifične bolečine v križu, saj povzroča neenakomerno obremenjevanje hrbtenice in kompenzatorne prilagoditve teleda, kar pogosto vodi v patologije hrbtenice. Mišično neravnovesje je najpogosteje posledica neustreznega življenskega sloga, ki vključuje  sedentarnost, prekomerno športno udejstvovanje, debelost in kajenje.
• Slaba splošna fizična pripravljenost: slaba splošna fizična pripravljenost je posredni vzrok za nastanek nespecifične bolečine v križu, ker generalno poveča obremenitve ledvenega dela hrbtenice v aktivnih in pasivnih položajih in povečuje možnost nastanka patoloških sprememb hrbtenice.
• Slab mišični tonus v hrbtu: slab mišični tonus je posredni vzrok za nespecifične bolečine v križu, saj šibkost rotacijskih in ekstenzijskih  stabilizatorjev hrbtenice povzroča povečanje obremenitev na ledveni del.
• Asimetričen položaj medenice: asimetričen položaj medenice (posteriorni ali anteriorni nagib) je posredni vzrok za nespecifične bolečine v križu, ker spremeni položaj in biomehaniko hrbtenice in poveča obremenitve na ledveni del hrbta.

Vzroki za bolečine v križu so po podatkih svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v 90% nespecifični (ni jasnega patološkega vzroka), v 10% pa jih je mogoče pripisati specifični diagnozi, vidni s pomočjo slikovne diagnostike (hernija diska, spinalna stenoza).

Kateri so vzroki za akutne bolečine v križu?

Vzroki za akutne bolečine v križu (lumbalne, sakralne in išijalne) so naslednji.

• Poškodbe mišic, kit ali vezi: poškodbe mišic, kit ali vezi so najpogostejši vzrok za akutne bolečine v lumbalnem ali sakralnem delu križu, saj neposredno zmanjšajo stabilnost ledvenega dela hrbtenice. Poškodbe mišic, kit ali vezi, ki najpogosteje povzročijo akutne bolečine v križu so mišični nateg, raztrganina vezi in poškodba sakroiliakalnega sklepa.
• Išias: išias je pogost vzrok za akutne in išijalne bolečine v križu, saj se bolečina, ki nastane ob utesnitvi ishiadičnega živca najprej pojavi v ledvenem delu hrbta, kasneje pa pogosto izžareva v ritnico in nogo. Išias je bolečinsko stanje, ki nastane ob utesnitvi ishiadičnega živca zaradi različnih patologij hrbtenice kot so hernija diska, spinalna stenoza ali spondilolisteza.
• Kompresijski zlom vretenca v ledvenem delu: kompresijski zlom vretenca v ledvenem delu je pogost vzrok za akutne bolečine v lumbalnem delu križa, saj ob zlomu pride do stiska vretenca in draženja živčnih korenin ter posledično do lokalnega pojava bolečine v lumbalnem predelu. Kompresijski zlom vretenca v ledvenem delu se najpogosteje pojavlja pri starejših z osteoporozo.
• Travmatske poškodbe hrbta: travmatske poškodbe hrbta so pogost vzrok za akutne bolečine v lumbalnem ali sakralnem delu križa, ker neposredno prizadenejo mišice, vezi, medvretenčne diske in živce, ter sprožijo kratkoročno bolečino. Travmatske poškodbe hrbta najpogosteje nastanejo ob neposrednih padcih v hrbet, prometnih nesrečah, športnih poškodbah ali udarcih.
• Spinalna stenoza: spinalna stenoza je pogost vzrok za akutne in išijalne bolečine v križu, ker ob zožanju hrbteničnega kanala ali medvretenčnih odprtin pride do utesnitve živčnih korenin, ter pojava nenadne bolečine, ki pogosto seva v nogo. 
• Osteoporoza: osteoporoza je pogost vzrok za akutne bolečine v lumbalnem predelu križa, saj zmanjša gostoto in trdnost vretenc, kar povzroča različna patološka stanja predvsem v ledvenem delu hrbtenice (kompresijksi zlom vretenca, sprememba drže, mikrotravme vretenca). Osteoporoza je kronična bolezen kosti, ki povzroča zmanjšanje kakovosti kostnega tkiva in se najpogosteje pojavi po 60. letu starosti.
• Bolezni notranjih organov: bolezni notranjih organov so vzrok za akutne bolečine v sakralnem delu križa, saj bolečinski signali pogosto sevajo sevajo v anatomsko blizu ležečo medenico. Bolezn notranjih organov, ki najpogosteje povzročijo bolečine v križu so ledvični kamni, vnetje ledvic (pielonefritis), ginekološka obolenja pri ženskah, kot sta endometrioza in vnetja rodil, ter pankreatitis.

Akutne bolečine v križu so bolečine, ki se pojavijo nenadoma in trajajo manj kot 12 tednov. Akutne bolečine se najpogosteje pojavijo povsem nepričakovano ob hitrem gibu, zasuku zgornjega dela telesa, dvigu težkega predmeta ali vstajanju iz ležečega položaja. Pacienti jo pogosto opišejo, da jih je “zagrabilo v hrbtu”.

Akutne bolečine v križu so pogosto zelo intenzivne in pacientu onemogočajo izvajanje vsakodnevnih aktivnosti, kot so vstajanje iz postelje, sedečega položaja, vzravnana hoja ali umivanje zob.

Kateri so vzroki za kronične bolečine v križu ?

Vzroki za kronične bolečine v križu (lumbalne, sakralne in išijalne) so navedeni spodaj.

• Degeneracija medvretenčnih diskov: degeneracija medvretenčnih diskov je najpogostejši vzrok za kronične bolečine v lumbalnem delu križa, saj povzroča dolgotrajno draženje ali utesnitev živčne korenine v ledvenem delu, ki vodi v normalizacijo bolečine v centralnem živčnem sistemu. Degeneraciji medvretenčnih diskov so najbolj izpostavljeni ljudje po 40. letu starosti.
• Hernija diska: hernija diska je pogost vzrok kronične bolečine v lumbalnem delu križa, ker sproža vnetne procese v okolici prizadetega segmenta (najpogosteje v ledvenem delu) in dolgotrajno vzdraženost bolečinskih receptorjev. Hernija diska je poškodba medvretenčne ploščice, pri kateri pride do izbočenja ali izliva jedra medvretenčne ploščice, ki utesni bližnje živčne korenine in povzroči bolečine v križu.
• Ledvena skolioza: ledvena skolioza je pogosto vzrok za kronične lumbalne bolečine v križu, ker dolgotrajne stranske ukrivljenosti hrbtenice (najpogosteje v ledvenem delu) povzroča bolečine skozi daljše časovno obdobje in tako vpliva za asimilacijo centralnega živčnega sistema.
• Osteoartritis: osteoartritis je pogost vzrok za kronične lumbalne bolečine v križu, saj sproža vnetne procese v fasetnih sklepih (najpogosteje v ledvenem delu) in bolečino tudi, ko hrbtenica ni obremenjena. Bolečina pri osteoartritisu je topa in globoka, intenzivira se ob gibanju in obremenitvah hrbtenice. 
• Fibromialgija: fibromialgija je pogost vzrok za kronične bolečine v lumbalnem dele križa, saj gre pri tej bolezni za dolgotrajno sistemsko motnjo centralnega živčnega sistema, ki ukrepi zaznavanje bolečine po celotnem telesu, vključno z ledvenim delom. Bolečina v križu se pri osebah s fibromialgijo poveča ob stresu, naporu in občasno ob vremenskih spremembah.
• Ankilozirajoči spondilitis (Morbus Bechterew): ankilozirajoči spondilitis je pogost vzrok za kronične bolečine v sakralnem delu križa, saj običajno povzroča kronično vnetje sakroiliakalnega sklepa, ki sproža dolgotrajno in sevajočo bolečino v področje medenice. Ankilozirajoči spondilitis povzroča bolečino, ki je najhujša ponoči in zgodaj zjutraj ter se izboljša z gibanjem. 
• Radikulopatija: radikulopatija pogosto povzroča kronične in išijalne bolečine v križu, ker je primarni vzrok v utesnitvi živčne korenine zaradi hernije diska, spinalne stenoza in degenerativnih sprememb ledvene hrbtenice, potencialno povzročajo dolgotrajno nepojemajočo bolečino, ki seva v ritnico in nogo.
• Spondilolisteza: spondilolisteza je pogost vzrok za kronične bolečine v križu, kadar povzroči premik zgornjega vretenca čez spodnje vretence in ob tem utesni živčno korenino ledvenega dela.
• Spondiloliza: spondiloliza je med pogostimi vzroki za kronične išijalne bolečine v križu, saj prekinitev loka vretenca v ledvenem delu pogosto dolgotrajno utesni živčne korenine ledvenega dela in povzroči kronično bolečino v spodnjem delu hrbta, ki seva v rítmico in nogo. 
• Tumor: tumor je pogost vzrok za kronično bolečino v sakralnem delu križa, saj primarni tumor ali njegove metastaze pritiskajo na vretenca, hrbtenjačo ali okoliška tkiva hrbtenice in povzročajo vztrajno bolečino najpogosteje v okolici medenice.

Kronična bolečina v križu je bolečina, ki traja več kot 12 tednov. Kronična bolečina v križu se najpogosteje razvije iz akutne bolečine, kadar ni primerno zdravljena. 

Kronična bolečina zmanjša kvaliteto življenja, saj omejuje gibanje, spanec, regeneracijske procese, ohranjanje mišične moči, ter tako posledično povzroča psihične težave (anksioznost, socialno izolacijo), hkrati pa poveča tveganje za razvoj depresije.

Kateri so simptomi bolečine v križu?

Simptomi (blagi, zmerni in hudi) bolečine v križu so naslednji.

• Lokalizirana bolečina: lokalizirana bolečina je blag simptom bolečin v križu, saj se najpogosteje pojavlja kot posledica napetosti in utrujenosti mišic ledvenega dela hrbtenice. Lokalizirana bolečina je topa, ostra ali pekoča. Najpogosteje se pojavi ob hitrem gibu, zasuku zgornjega dela trupa, dvigu težkega predmeta. Izboljša ob počitku, hoji in gibanju, poslabša pa se ob dolgotrajnih prisilnih držah in sedenju.
• Togost: togost je blag simptom bolečine v križu, saj je posledica “obrambnega” zakrčenja mišic in vezi, ne pa resnejše patologije. Togost se pri bolečinah v križu pojavlja v ledvenem (spodnjem) delu hrbtenice in jo pacienti zaznavajo kot omejitev gibanja pri vstajanju iz sedečega položaja, predklanjanju (vezanje vezalk, umivanje zob) in izravnavanju hrbta.
• Sevajoča bolečina: sevajoča bolečina je zmeren simptom bolečine v križu, saj je pogosto posledica utesnitve ali draženja ishiadičnega živca. Sevajoča bolečina je pekoča in se širi v zadnjico, stegno in stopalo (išias).
• Mravlinčenje in odrevenelost: mravljinčenje in odrevenelost sta zmerna simptoma bolečine v križu, saj nakazujeta na obstoj patološke spremembe hrbtenice, zaradi katere je prišlo do utesnitve ishiadičnega živca. Mravljinčenje in odrevenelost se pojavljata v predelu zadnjice, stegna in stopal in povzročata težave pri hoji in stanju na mestu.
• Spremenjena telesna drža: spremenjena telesna drža je zmeren simptom bolečine v križu, saj se razvije kot zaščitni odziv telesa za zmanjšanje pritiska na boleče ali poškodovane strukture hrbtenice. Spremenjena telesna drža se kaže kot povečana ledvena lordoza ali kot izravnana ledvena lordoza.
• Inkontinenca: inkontinenca je hud simptom bolečin v križu, sej se pojavlja ob težjih utesnitvah ali poškodbah ishiadičnega živca. Inkontinenca ob bolečinah v križu zahteva takojšen obisk zdravnika.

Kdaj je bolečina v križu posledica bolezni notranjih organov?

Katere so možnosti zdravljenja za bolečine v križu?

Možnosti zdravljenja bolečine v križu so navedene spodaj.

1. Fizioterapija
2. Farmakološko zdravljenje
3. Alternativno zdravljenje
4. Samopomoč

1. Fizioterapija Meridian-Fit za zdravljenje bolečin v križu

V kliniki Meridian-Fit s specialno fizioterapijo odkrijemo in odpravimo primarni vzrok za bolečine v križu, obnovimo pacientovo gibalno funkcionalnost in izgradimo dolgoročno odpornost za preprečitev ponovitve težav s pomočjo manualnih in fizikalnih terapij, kineziološke vadbe, ter edukacijo pacienta.  

Fizioterapija Meridian-Fit za zdravljenje bolečin v križu poteka v treh fazah: akutna faza, post-akutna faza in faza dolgoročnega vzdrževanja. Posamezne faze in fizioterapevtske tehnike, ki jih izvajamo v posamezni fazi so podrobneje opisane spodaj.

2. Farmakološko zdravljenje bolečin v križu

Farmakološko zdravljenje je podporna oblika fizioterapevtskemu zdravljenju, s katerim zmanjšamo hude akutne bolečine, vnetje in gibalne omejitve, ter pacientu omogočimo obnovitev osnovne funkcije telesa, ter vključitev v fizioterapevtsko in kineziološko obravnavo.

Farmakološko zdravljenje vključuje naslednje pristope. 

• Mazila:
• Tablete za bolečine v križu (analgetiki):
• Mišični relaksanti (miorelaksanti):
• Antiflogistici:
• Injekcije:

3. Katere so alternativne oblike zdravljenje bolečin v križu?

Alternativne oblike zdravljenja bolečin v križu so naslednje.

• Akupunktura: akupunktura je oblika alternativnega zdravljenja bolečin v križu, ki zmanjša bolečine in mišično napetost s pomočjo vstavljanja tankih igel v mišice ob hrbtenici in medenici.
• Kiropraktika: kiropraktika je oblika alternativnega zdravljenja bolečine v križu, katera zmanjšuje bolečine v križu in povečuje gibljivost sklepov hrbtenice s pomočjo hitrih manipulacijskih sunkov.
• Homeopatija: homeopatija je oblika alternativnega zdravljenja bolečin v križu, ki izboljša simptome s pomočjo razredčenih zdravilnih sredstev, ki zdravijo organizem.

Alternativno zdravljenje je oblika zdravljenja, ki ne vključuje znanstveno dokazanih iz iz strani zahodne medicine podprtih terapij in postopkov. Alternativne metode zdravljenja se osredotočajo na obravnavo človeka kot celote (telo in um) in spodbujajo njegove naravne samoozdravitvene procese.

4. Samopomoč: kako si pri bolečinah v križu lahko pomagate sami?

Samopomoč je oblika zdravljenja, ki vključuje pristope, s katerimi si pacient lahko učinkovito sam pomaga pri zmanjšanju bolečin in dolgoročnemu ohranjanju zdravega stanja. Samopomoč za zdravljenje bolečin v križu vključuje naslednje pristope.

• Opustitev kajenja: opustitev kajenja je način kako pacienta lahko sam prispeva k zmanjšanju težav v križu, saj s tem zmanjša vnetne procese, izboljša prekrvavitev medvretenčnih diskov in pospeši regeneracijo poškodovanega tkiva.
• Sprememba življenskega sloga: sprememba življenskega sloga je oblika samopomoči za zdravljenje bolečin v križu, s katero posameznik lahko v največji meri vpliva na zmanjšanje bolečine. Spremembe življenskega sloga, ki v največji meri zmanjšajo bolečinoe v križu so redna telesna aktivnost (vsaj 30min hoje na dan po ravnem), prilagoditev sedečega delovnega mesta v kombinacijo s stoječim položajem in uporaba primerne spalne blazine.
• Uporaba primerne obutve: uporaba primerne obutve, kot so čevlji z dobro podporo loka, ustreznim blaženjem in stabilnostjo zmanjšujejo obremenitev hrbtenice, izboljšajo telesno držo in tako pomagajo zmanjšati bolečine v križu.
• Izboljšanje telesne drže: izboljšanje telesne drže je oblika samopomoči za odpravo bolečin v križu, katero pacient doseže z rednim izvajanjem vaj, ergonomskimi prilagoditvami (delovni stol, delovni položaj) in spremembo vsakodnevnih navad (stanje namesto sedenja, ohranjanje položaja pri sedenju).
• Apliciranje obkladkov (hlajenje in gretje): apliciranje obkladkov (hladnih in toplih) je oblika samopomoči pri bolečinah v križu, s katero pacient lahko sam efektivno zmanjšanje bolečine, mišični spazem in vnetje v predelu križa. Hladne obkladke je priporočljivo uporabljati takoj ob nastopu bolečine in najdlje do 72 ur, kasneje pa je priporočljivo uporabljati tople obkladke.  
• Uravnoteženje prehrane: uravnoteženje prehrane je oblika samopomoči pri bolečinah v križu, s katero zmanjšamo vnetje , telesno maso in nudimo podporo telesu pri obnavljanju mišično-skeletnega sistema.
• Pravilno dvigovanje bremena: pravilno dvogovanje bremena je način kako si pacienti sami pomagajo zmanjšati obremenitev na ledveni del hrbta in bolečine v križu. Pravilno dvigovanje bremena vključuje dvogovanje iz počepa in nog, ob sočasni aktivaciji mišic trupa. 

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje pri bolečinah v križu?

Operativno zdravljenje je sekundarna oblika zdravljenja bolečine v križu, ki se izvede zgolj v naslednjih primerih.

• Kadar predhodno 3 mesečno konzervativno zdravljenje ni prineslo olajšanja bolečine in drugih simptomov
• Kadar je bolečina vztrajna in obstaja s slikovno diagnostiko (MRI, RTG) potrjen anatomski vzrok bolečine (hernija diska, spinalna stenoza, spondilolisteza)
• Kadar je bolečina nepojemajoča in omejuje ali onemogoča izvajanje vsakodnevnih dejavnosti (hojo, vstajanje iz sedečega položaja, sedenje, spanje)
• Kadar bolečina, ki seva v zgornji del telesa (ramo, roko, prste na roki), spodnji del telesa (ritnico, stegno ali nogo), ali v obe nogi
• Kadar se pojavijo težje nevrološke motnje, kot so huda mišična šibkost v nogi  ali stopalu, padanje stopala in mravlinčenje
• Kadar se pojavijo motnje odvajanja vode in blata (sindrom caudae equinae)
• Kadar ima pacient zgodovino rakavih obolenj, pri katerem zasevki sevajo v hrbtenico

Operacija hrbta je potrebna zgolj v od 5 do 10% primerov bolečin v križu. Večina primerov bolečin v križu se spontano pozdravi v treh mesecih. 

Operacija pri bolečinah v križu se izvede z uporabo minimalno invazivnih tehnik, kot so diskektomija, laminektomija, spinalna fuzija ali vertebroplastika (kifoplastika). 

Sledeč klinični študiji z naslovom: “Predictors of bad and good outcome of lumbar spine surgery. A prospective clinical study with 2 years’ follow up” je uspešnost operacije pri bolečinah v križu med 49 % in 90 %.

Katere so vaje za bolečine v križu?

Vaje za bolečino v križu so navedene spodaj.

1. vaja: Cat Cow (Mačka-krava)

2. vaja: Pelvic Tilt (obračanje medenice)

3. vaja: Child’s Pose (Položaj otroka)

4. vaja: Bridge (Most)

5. vaja: Trebušno dihanje

Pogosta vprašanja

Vesna Lešnjak

FIZIOTERAPEVTKA

Sem diplomirana fizioterapevtka in diplomirana ortotičarka in protetičarka. Tekom študija fizioterapije sem kot fizioterapevtka in maserka pridobivala izkušnje v ženski kadetski košarkarski reprezentanci. Od leta 2019 omenjena
dela opravlja tudi v Ženskem košarkarskem klubu Triglav iz Kranja.

Več o avtorju