Meridian fit logo
[email protected] 070 34 66 46
Naročite se

Na pregled se lahko naročite na:

[email protected] ali 070 34 66 46
Naroči se na pregled

Bolečine med lopaticami: vzroki in zdravljenje

Bolečina med lopaticami je običajno top, pekoč ali zbadajoč občutek nelagodja v zgornjem delu hrbta, ki je najpogosteje (20-40%) posledica preobremenitve mišic zgornjega dela hrbta.

Bolečine v zgornjem delu hrbta predstavljajo 25 do 33% vseh bolečin hrbta in so najpogosteje povezane z dolgotrajnim sedenjem (za računalnikom, telefonom ali v avtu), slabo telesno držo in psihološkim stresom.

Hude bolečine med lopaticami, ki začasno onemogočajo gibanje in izvajanje vsakodnevnih dejavnostih so zelo redko (v manj kot 1%) znak resnega zdravstvenega stanja, ki zahteva obiska zdravnika (aortna disekacija, pljučna embolija ali pnevmotoraks)

V večini primerov se bolečine med lopaticama z vajami, fizioterapijo in prilagoditvami izboljšajo v 2 do 6 tednih.

Naroči se na pregled

Strokovni pregled vsebine: Lili Gantar Žura, dr. med. spec. spl. in urg. med.

bolecine-v-hrbtu-med-lopaticami

10 najpogostejših vzrokov za bolečine med lopaticami

10 najpogostejših vzrokov za bolečine med lopaticami so navedene spodaj. 

1. Preobremenitev mišic hrbta zaradi slabe telesne drže ali statičnih položajev (20 do 40%)

Preobremenitev mišic zgornjega dela hrbta je najpogostejši vzrok za bolečine med lopaticami. Preobremenitev mišic najpogosteje nastane zaradi dolgotrajnega sedenja in statični drž (računalnik, telefon, vožnja), ponavljajočih se opravil z rokami spredaj (tipkanje, miška) ter miofascialne napetosti “trigger” točk v romboidih, trapezu in paraspinalnih mišicah.

Bolečina med lopaticami, ki je povezana z mišično preobremenitvijo je običajno topo–pekoča ali zbadajoča in se pojavlja ob medialnem robu ali med lopaticama, z občutljivimi “vozlički” v mišici. Bolečina se poslabša ob sedenju, statičnih položajih in ob delu z rokami spredaj, izboljša pa se ob spremembah položaja, mikro-premori in nežnim raztezanjem.

Bolečina med lopaticama pri preobremenitvi mišic se ob konzervativnem zdravljenju (odmori, gretja, raztezanje in vaje) zmanjša v 2 do 4 tednih.

2. Mišična poškodba (nateg, natrganje, zakrčenje) romboidnih, trapeznih ali ramenskih mišic (15 do 30%)

Poškodbe mišic zgornjega dela hrbta, kot so nateg ali natrganje romboidne, trapezne ali ramenske mišice so drugi najpogostejši vzrok za bolečine med lopaticami. Poškodbe mišic zgornjega dela hrbta so najpogosteje povezane z ponavljajočimi gibi nad glavo (metanje žoge, dvigovanje uteži plezanje in plavanje), sunkovitimi obremenilnimi gibi in simetričnim nošenjem bremena.

Bolečine med lopaticami pri mišičnem nategu so pogosto pekoče in se pojavljajo lokalno ob medialnem robu lopatice (T2–T7). V mirovanju je bolečina topa in zategujoča, ob giobanju pa ostra in zbadajoča. Bolečina se najpogosteje pojavlja po dolgotrajnem sedenju, treningu zgornjega dela ali kašlju, izboljša pa se z  mikro-odmori, nežno aktivacijo in raztegi (scapular setting), ter toploto in samomasažo.

Bolečina med lopaticama pri mišičnem nategu pogosto traja od 3 do 7 dni, do izboljšanja gibljivosti pa ponavadi pride v 1 do 3 tednih.

3. Artritis vratne ali prsne hrbtenice (5 do 15%)

Artritis vratne ali prsne hrbtenice je tretji najpogostejši vir bolečine med lopaticama, ki je topa, pekoča in zbadajoča . Artritis je kronično vnetje sklepov v hrbtenici, ki povzroča degeneracijo medvretenčnih sklepov, zmanjšano gibljivost, mišično napetost in preneseno bolečino v skapularno (medlopatično) področje.

Bolečina med lopaticama pri artritisu hrbtenice je pekoča ali ostro zbadajoča in se pojavlja točkovno vzdolž medialnega roba lopatice. Bolečina je izrazitejša ob gibih nad glavo, ter pri stisku lopatice, zmanjša pa se ob mirovanju in začasni razbremenitvi. 

Ob konzervativnem zdravljenju se bolečine med lopaticami pri artritisu običajno izboljšajo v 4 do 12 tednih. 

4. Utesnitev živca zaradi protruzije, hernije diska ali spinalne stenoze (5-15 %)

Utesnitev živca je pogost vzrok za nevropatske bolečine med lopaticami, do katere običajno pride zaradi torakalne protruzije ali hernije diska, spinalne (foraminalne) stenoze, nihajne poškodbe vratu (whiplash) ali raztrganine rotatorne manšete.

Bolečina med lopaticama ob utesnitvi živca je običajno enostranska (pojavlja se ob medialnem robu lopatice) in jo bolniki opisujejo kot pekoč, žgoč ali elektrizirajoč občutek. Ob težjih utesnitvah bolečino spremljata mravljinčenje ali odrevenelost. Bolečina se glede na utesnjen živec lahko pasasto širi okoli prsnega koša, proti roki (pri cervikalni radikulopatiji) ali ostane lokalizirana ob lopatici.

Bolečina se poslabša ob iztegu ali rotaciji vratne hrbtenice, gibih nad glavo ali globokem vdihu, izboljša pa se, ob podložitvi roke nad glavo (Bakodyjev znak), počitku in podpori lopatice.

Bolečine med lopaticami pri utesnitvi živca se ob konzervativnem zdravljenju izboljšajo v 

5. Herpes zoster (1–5 %)

Herpes zoster je pogost vzrok za pekočo, žgočo in zbadajočo bolečino med lopaticami pri starejših. Statistični podatki kažejo, da se virus pogosto rekativira v torkalnem dermatomu in povzroča preneseno bolečino med lopaticama. Herpes zoster je dominanten predvsem pri starejših, njegovo aktivacijo pa spodbujata stres in imunopresija.

Bolečine med lopaticami, ki jih povzroča herpes zoster se običajno pojavijo na eni strani hrbta in se poslabšajo ob dotiku dermatoma (dotik oblačila, brisače ali oddeje), mrazu in toploti. 

Bolečina se najpogosteje pojavi od 1 do 5 dni preden se pojavijo mehurčki na koži in se ob antibiotikih umiri v 2 do 4 tednih.

6. Lopatična (skapularna) diskinezija (1-5%)

Lopatična (skapularna) diskinezija je lahko eden izmed vzrokov za bolečine med lopaticami. Pri lopatični diskineziji pride do spremembe pozicije lopatice med gibanjem rame, kar povzroča občutek napetosti, slabšo stabilnost in topo bolečino med lopaticam. 

Lopatična diskinezija je najpogosteje posledica mišičnega neravnovesja, šibkosti stabilizatorjev (m. serratus anterior, trapezius) ali nevrološke okvare, kar povzroča nepravilno gibanje skapulotorakalnega sklepa.

Bolečina med lopaticama pri diskineziji je topa ali pritiskajoča in se pojavlja ob notranjem robu ali neposredno med lopaticama. Bolečina je pogostejša pri ponavljajočih gibih, daljšem sedenju s sključeno držo ramen in ob delu nad glavo (metanje in plavanje). Poslabšanje pacienti občutijo proti koncu dneva zaradi mišične utrujenosti in ponavljajočih obremenitev.

Ob konzervativnem zdravljenju (fizioterapija, vaje za stabilizacijo lopatice, počitek) se bolečina med lopaticami olajša v nekaj tednih. 

7. Pljučne težave in bolezni (1–3 %)

Pljučne težave in bolezni kot so pljučnica, plevritis, spontani pnevmotoraks ali pljučna embolija so lahko vzrok za pekoče in ostre bolečine med lopaticami. Pri pljučnih patologijah se bolečina med lopaticami pojavi nenadoma, spremljajo pa jo sistemski znaki kot so vročina, slabo počutje, kašelj in zasoplost.

Bolečine med lopaticami se pri pljučnih težavah pojavljajo ob globokem vdihu, kašlju, kihanju ali smehu. Bolečina se zmanjša on plitkejšem dihanju, antalginalni drži (varovanje prsnega koša) in protibolečinskih zdravilih. Ob zdravljenju se bolečina pogosto izboljša v 1 do 2 tednih.

8. Skolioza (1-3%)

Skolioza je eden izmed možnih vzrokov za enostranske in nepojemajoče bolečine med lopaticama, zlasti kadar ukrivljenost presega 1o stopinj. Skolioza, pri kateri stranska ukrivljenost hrbtenice presega 10 stopinj povzroča kronično utrujenost mišic med lopaticama, vnetje in posledično bolečine v področju lopatic.

Bolečine med lopaticama se pri skoliozi pojavijo zlasti po daljšem sedenju, statičnih držah, ob asimetrični obremenitvi ali proti koncu dneva. Bolečina pogosto niha (ob aktivnostih se pojavi, ob počitku se hitro umiri) in običajno traja več kot 3 mesece. 

9. Kompresijski zlom vretenca (1 – 2%)

Kompresijski (osteoporotični) zlom vretenca je pogost vir bolečine v hrbtu med lopaticama do katere lahko pride ob manjši preobremenitvi (osteoporozni zlom pri starejših), travmi (padcu, športni nesreči) ali ob rakavem obolenju (patološki zlom vretenca).

Pri kompresijskem zlomu vretenca je bolečine med lopaticama ostra, točkovna in se pojavi nenadoma (ob hitrem gibu, kihu ali dvigu). Bolečina se poveča s pritiskom na zlomljen segment hrbtenice in se pogosto passato širi okoli prsnega koša.

Bolečina med lopaticama se pri zlomu vretenca poslabša ob dvigu, upogibu, rotaciji trupa ali kašlju, izboljša pa se med ležanjem in v razbremenitvenih položajih. 

Huda bolečina običajno popusti v 4 do 6 tednih, večina pacientov pa ob zlomu vretenca okreva v 6 do 12 tednih. 

10. Skapulotorakalni burzitis (0.5 – 1%)

Skapulotorakalni burzitis je eden izmed vzrokov za bolečine med lopaticami. Skapulotorakalni burzitis označuje vnetje burze (sluzne vrečke) med lopatico (skapulo) in rebrnim lokom (torakalno steno) in poleg pekoče bolečine med lopaticamo povzroča tudi pokanje in trenje pri njenem premikanju.

Skapulotorakalni burzitis se pogosto razvije zaradi ponavljajočih nadglavnih obremenitev (plavanje, meti, delo nad glavo), mišičnega neravnovesja (oslabeli romboidi), spremenjene kostne oblike (zadebeljen superomedialni kot lopatice) ali poškodbe oz brazgotine v skapulotorakalnem prostoru. 

Bolečina pri skapulotorakalnem burzitisu je topa, pekoča in jo pogosto spremlja občasno zbadanje. Najpogosteje se pojavlja enostransko, ob medialnem robu lopatice , pacienti pa poročajo o slišnem zatikanju in škrtanju. Bolečina se poslabša pri nadglavnih gibih, protrakciji in hitrih ponovitvah, zmanjša pa se z mirovanjem, manualno stabilizacijo lopatice in usmerjenimi vajami.

Bolečina pri skapulotorakalnem burzitisu ob konzervativnem zdravljenju traja 3 do 6 mesecev.

Kateri dejavniki povečujejo tveganje za bolečine v hrbtu med lopaticama?

Dejavniki, ki povečujejo tveganje za bolečine med lopaticami so navedeni spodaj.

  • Psihološki stres (60–200%): psihološki stres kot je deloholizem, anksioznost ali depresivnost povzroča povečano mišično napetost in vzhičenost centralnega živčnega sistema, kar poveča tveganje za bolečine med lopaticami za 60 do 200%.
  • Sedentarnost (46-88%): sedentarnost je med glavnimi dejavniki tveganja za razvoj bolečin med lopaticama, saj povečuje obremenitve na hrbtenico, zmanjšuje dotok kisika in hranil v obhrbtenične strukture (mišice, fasetne sklepe in diske) in povzroča utrujenost mišic trupa (upogibalk kolka, vezi, fascije). Sedentarnost poveča tveganje za razvoj bolečin med lopaticama  za 46%, pri sedenju ≥4 h/dan za 60%, pri ≥6 h/dan in 88 % pri sedenju več kot 8h. 
  • Preobremenitev mišic zgornjega dela hrbta (30–100%): preobremenitev mišic zgornjega dela hrbta, do katere pride pri dvigovanju težkih bremen (delo v skladišču, gradbeništvu ali zdravniški negi), izpostavljenosti vibracijam in nad-glavinimi športi (košarka, dvigovanje uteži, plavanje) poveča tveganje za bolečine med lopaticama za 30 do 100%.
  • Slaba telesna drža kot je glava naprej ali sključen trup (20–70%): slaba telesna drža do katere najpogosteje pride zaradi dolgotrajnih statičnih položajev (sedenje za računalnikov, v avtu, za mizo), uporabe telefonov in učenja poveča tveganje za razvoj bolečin med lopaticama za 20 do 70%.

Kdaj gre pri bolečinah med lopaticami za resno stanje, ki zahteva zdravniško pomoč?

Pri bolečinah med lopaticami je potrebno takoj (urgentno) poiskati zdravniško pomoč ob naslednjih simptomih. 

  • Nenadna, huda, “rezajoča” bolečina v zgornjem delu hrbta ali med lopaticama, ki jo spremlja potenjem, vrtoglavica, omedlevica ali nevrološkimi znaki (sum na aortno disekcijo)
  • Ostro zbadanje med lopaticami, ki je slabše ob vdihu ali kašlju in ga spremlja zasoplost
  • Nenadna enostranska pleuritična bolečina z dispnejo (sum na pnevmotoraks)
  • Vročina z mrzlico, sistemska prizadetost ali imunosupresija
  • Travmatska poškodba (padci, prometna nesreča)
  • Progresivni nevrološki izpadi (šibkost, motnje hoje, motnje nadzora mehurja/črevesja)

Pri bolečinah med lopaticami je potrebno hitro (24-48h) poiskati zdravniško pomoč ob naslednjih simptomih.

  • Vztrajna bolečina, ki se slabša kljub počitku in analgetikih,
  • Nočna bolečina ali bolečina ob mirovanju

Kako odpraviti bolečine med lopaticami?

Večino bolečin med lopaticami (80 do 90%) se lahko učinkovito odpravi s konzervativnimi metodami zdravljenja, ki vključujejo terapevtske vaje, fizioterapijo (manualno in fizikalno), samopomoč (gretje in hlajenje, aktivni počitek, prilagoditve) in edukacijo.

Manjši delež pekočih bolečin na vrhu hrbta (1 do 6%) zahteva zdravniško oskrbo (urgentno, nujno ali smotrno), saj so bolečine lahko vzrok resnih patologij (pljučni rak, okužba, zlom vretenca, pnevmotoraks, pljučna embolija).

Večina bolečin med lopaticami (39 do 76%) se ob konzervativnem zdravljenju in prilagoditvah izboljša v 4 do 6 tednih.

Katere so učinkovite vaje za bolečine med lopaticami?

Bolečine v hrbtu med lopaticama lahko učinkovito odpravite s pomočjo diafragmalnega dihanja, vaj za mobilnost in razteg prsne hrbtenice in ramenskega sklepa, ter vaj za moč lopatičnih stabilizatorjev. 

Vaje izvajajte v zaporedju, ki je naveden spodaj. Začnite z diafragmalnim dihanjem, ki nežno poveča obseg gibljivosti in ga nato dopolnite s samomasažo, raztegi in vajami za moč in stabilizacijo. 

Vaje za bolečine med lopaticami izvajajte 5 do 6 x teden, od 6 do 8 tednov.

1. Diafragmalno dihanje

Diafragmalno dihanje pomaga uravnavati dihanje skozi trebušno prepono, kar zmanjšuje napetost v prsni hrbtenici in predelu med lopaticama.

Diafragmalno dihanje vzpostavite s sledenjem naslednjim korako.

  1. Ulezite se na hrbet in pokrčite kolena: eno dlan postavite na trebuh, drugo dlan pa na spodnji del reber.
  2. Globoko vdihnite skozi nos in zadržite sapo za 3 do 4 sekunde, pri tem nežno razširite spodnja rebra in pustite, da se trebuh dvigne.
  3. Izdihnite skozi nos v 4 do 6 sekundnem izdihu in pustite da se trebuh spusti in rebra zaprejo navzdol.
  4. Naredite 6 do 8 ponovitev
Preberi

2. Samomasaža za povečanje mobilnosti prsne hrbtenice in ramenskega obroča 

S samomasažo z uporabo žogice ali valjčka izboljšamo dihalne kapacitete (olajšamo tudi diafragmalno dihanje), povečamo ekstenzijo in rotacijo prsner hrbtenice s čimer razbremenimo vrat in ramena.

Samomasaža medrebrnega in medlopatičnega prostora za povečanje mobilnosti prsne hrbtenice

  1. Ulezite se na tla hrbet in postavite žogico med lopatico in rebra (ne neposredno na hrbtenico ali kostni rob).
  2. Počasi se z bolečim metosm med lopaticama naslonite na žogico in do bolečine 3–5/10.
  3. Ob izdihu se sprostite in izvajajte majhne premike gor–dol ali levo–desno v loku med rebri (ne drgnite čez kosti).
  4. Na občutljivi točki zadržite 20–30 sekund in mirno dihajte (2–3 počasni cikli).
  5. Vajo ponovite 1 do 2 x dnevno
  6. Z vajo prenehajte, če bolečina preseže 5/10 ali traja več kot 24 h po masaži.

Samomasaža vratnega in ramenskega predela za povečanje mobilnosti ramenskega sklepa

Samomasažo vratnega in ramenskega predela za povečanje mobilnosti ramenskega sklepa izvedemo po naslednjih korakih. 

  1. Samomasažo začnite v ležečem položaju, tako da si pod lopatico (ob zgornjem robu prsne mišice) položite srednje trdo žogico (teniška ali masažna žogica).
  2. Rahlo se naslonite na žogico in se počasi premikajte gor–dol ali levo–desno, dokler ne najdete občutljive točke.
  3. Na točki ostanite in 4 do 6 sekund in pri tem mirno dihajte. Žogico nato premaknite za 1 do 2 cm in ponovno zadržite na boleči točki.
  4. Samomasažno vaje ponovite 1 do 2x dnevno
  5. Z vajo prenehajte, če bolečina preseže 5/10 ali traja več kot 24 h po masaži.

Samomasaža za za razteg in sprostitev velike in male prsne mišice z žogico

Samomasažo za razteg in sprostitev velike in male prsne mišice z žogico izvedete po naslednjih korakih.

  1. Postavite žogico med steno in sprednji del rame, tik pod ključnico in nekoliko proti pazduhi (izogibajte se prsnici).
  2. Roko nastavite za hrbet, da se vlakna prsnih mišic rahlo napnejo.
  3. Ob izdihu se nežno naslonite v žogico do zmernega pritiska (3–5/10) in ohranite mirno dihanje. Na občutljivih točkah se zadržite za 10 do 15 sekund in drsite v rahlih gibih gor in dol.
  4. Vajo kombinirajte z raztegom prsnih miši z ob vratih in stiski lopatic
  5. Vajo ponovite 1 do 2x  dnevno
  6. Z vajo nemudoma prenehajte, če začutite sevajočo (žarečo bolečino) mravljince, ali otopelost.
Preberi

3. Vaje za moč in vzdržljivost vratnih in lopatičnih stabilizatorjev 

Z vajami za moč in vzdržljivost lopatičnih in vratnih stabilizatorjev vzpostavimo stabilno, centrirano lopatico in podaljšan vratni položaj (“dolg vrat”). 

Stisk lopatic (scapular squeeze)

Vajo stisk lopatic najučinkoviteje izvedete stoje ob steni ali v progresivni obliki z vsemi štirimi na tleh.

  1. Vajo začnite tako, da se postavite ob steno, s stopali 5 do 10 cm od stene 
  2. Iztegnite roke v višini ramen ob steno, dlani naj gledajo naprej, rebra ostanejo v zaprtem položaju (dol)
  3. Ob izdihu nežno povlecite lopatici navzdol (nazaj) in skupaj (brez zvišanja ramen), kot da bi hoteli med njima stisniti kovanec.
  4. Stisnjen položaj zadržite 3 do 5 sekund, nato ob vdihu sprostite.
  5. Naredite 1 do 2 seriji po 10 do 12 ponovitev

Potisk brade nazaj v sedečem položaju

  1. Z vajo začnite sede in vzravnano na robu stola s stopali na tleh in sproščenimi rameni
  2. Pogled naj bo usmerjen naravnost, pri čemer brado potisnite vodoravno nazaj (kot da glavo zdrsnete po tirnicah), brez nagibanja navzdol.
  3. Položaj zadržite od 3 do 5 sekund, tako da začutite blago raztezanje pri zatilju in aktivacijo globokih upogibalk vratu.
  4. Vrnite se v izhodišči položaj in pazite, da ramena ostanejo spuščena.
  5. Vajo ponovite od 10 do 12 krat po 2x dnevno.

 Retrakcija hrbtenice z elastiko

  1. Vajo začnite vzravnano, v stoječem položaju, tako da elastiko zasidrate pred seboj v višini oči in jo namestite okoli zatilja (brada vzporedno s tlemi).
  2. Ob izdihu nežno potegnite brado nazaj (retrakcija) in pomaknite glavo nekaj centimetrov nazaj proti uporu elastike, brez nagibanja glave navzgor ali navzdol.
  3. Ob vdihu počasi sprostite vrat in se vrnite v nevtralni položaj, ohranite “dolg vrat” in ramena sproščena.
  4. Naredite 8 do 12 ponovitev, po 2 do 3 serije, 1 do 2x dnevno 
Preberi

Specialna fizioterapija Meridian-Fit za odpravo bolečin med lopaticami

V kliniki Meridian-Fit bolečine v hrbtu med lopaticami odpravljamo s 4 faznim pristopom, ki vključuje kombinacijo diagnostičnih, fizioterapevtskih in kinezioloških metod zdravljenja.

1. Faza: Ugotovitev vzroka težav z natančnim diagnostičnim pregledom (anamneza, testi gibljivosti in moči,izdelva rehabilitacijskega načrta: 1 terapija, 60 min

2. Faza: Lajšanje bolečin in pospešitev celjenja s fizioterapijo (manualna in fizikalne terapije, terapija, dihalne vaje, nevromobilizacija): 2 do 6 terapij po 60 min

3. Faza: Obnovitev gibljivosti in stabilizacija lopatice s kineziološko vadbo: 2 do 4 vadbe po 60 min

4. Faza: Dolgoročno vzdrževanje in preventiva z edukacijo pacienta (ergonomija delovnega mesta, program mikro-pavz, sklopi vaj za domov): 1 do 2 terapiji po 60 min

Posamezne faze našega 4 stopenjskega procesa zdravljenja in storitve, ki jih izvajamo v posamezni fazi so podrobneje opisane spodaj.

  1. Diagnostična obravnava: ugotovitev vzroka za bolečine med lopaticama

V kliniki Meridian-Fit pacientom z bolečinami na vrhu hrbta pomagamo ugotoviti izvorni vzrok za bolečine med lopaticami s pomočjo natančne diagnostične obravnave. Diagnostična obravnava v naši kliniki traja od 60 do 90 min in vključuje poglobljeno anamnezo (10 do 15 min), natančen fizični pregled (10 do 15 min) in specialne fizioterapevtske teste (20 min).

  1. Lajšanje bolečin in pospešitev celjenja s specialnimi manualnimi in sodobnimi fizikalnimi terapijami

Specialne tehnike  manualne terapije, s katerimin v kliniki Meridian-Fit zmanjšamo bolečine med lopaticami so navedene spodaj.

  • Torakalna mobilizacija: s torakalno mobilizacijo izboljšamo gibljivost torakalne hrbtenice, zmanjšamo mišično napetost in olajšamo bolečine med lopaticama.
  • Mobilizacija reber: z mobilizacijo reber izboljšamo gibljivost reber in rebrno-hrbteničnih sklepov in tako olajšamo diafragmalno dihanjem, zmanjšamo  mišično napetost v prsnem košu in olajšamo dihanje.
  • Nevromobilizacija: z nevromobilizacijo izboljšamo drsenje in elastičnost živcev, zmanjšamo živčno draženje ter ublažimo nevropatsko bolečino, mravljinčenje ali pekoč občutek med lopaticama in v roki.
  • Miofascialno sproščanje: z miofascialnim sproščanjem obravnavamo mišice in fascije in tako zmanjšamo mišične napetosti, izboljšamo prekrvavitev in pospešimo celjenje tkiva.
  • Mehko-tkivno sproščanje z ERGON IASTM: z mehko-tkivnim sproščanjem z ERGON IASTM učinkovito zmanjšamo adhezije, izboljšujemo drsnost fascij okoli lopatic (izboljšamo gibljivost) in tako zmanjšamo akutne bolečine med lopaticami.

Sodobne fizikalne tehnike, s katerimi v naši kliniki pospešimo celjenje poškodovanih mišičnih struktur so navedene spodaj.

  • TECAR terapija: s TECAR terapijo segrejemo globoka tkiva okoli lopatic in tako zmanjšamo mišično napetost, pospešimo celjenje tkiva in zmanjšamo bolečine.
  • Elektrostimulacijska terapija (TENS): z elektrostimulacijsko terapijo (TENS) zmanjšamo zaznavo bolečine in izboljšamo lokalno prekrvavitev v predelu med lopaticama.
  • Ultrazvočna terapija: s pomočjo ultrazvočne terapije obsevamo globoka tkiva, s čimer zmanjšamo vnetje, bolečino ter mišično napetost v zgornjem delu hrbta.
  • Laserska terapija: z lasersko terapijo stimuliramo celično obnovo, zmanjšamo bolečine, ter pospešimo celjenje tkiv med lopaticama.
  • Termoterapija (toplota): s termoterapijo sprostimo mišice, izboljšamo cirkulacijo in oblažimo togost in bolečine v mišicah med lopaticama.
  • Krioterapija (hlajenje): pri krioterapiji s pomočjo mraza zmanjšamo lokalno vnetje, upočasnimo živčno prevodnost in s tem zmanjšamo akutne bolečine med lopaticama.
  1. Obnovitev gibljivosti in stabilizacije lopatic s kineziološko vadbo

V kliniki Meridian-Fit s pomočjo kineziološke vadbe pacientom z bolečinami in gibalnimi omejitvami med lopaticami pomagamo izboljšati gibljivost, obnoviti funkcionalnost in okrepiti stabilnost lopatic, kar dolgoročno zmanjša bolečine.

Posamezni sklopi kinezioloških vaj za bolečine med lopaticami so naslednji.

  • Vaje za aktivacijo in moč lopatičnih stabilizatorjev (10–15 min): z vajami za aktivacijo in moč stabilizatorjev aktiviramo stabilizatorjem lopatic, brez provokacije bolečine
  • Vaje za mobilnost torakalne hrbtenice (5–10 min): z vajami za mobilnost torakalne hrbtenice povečamo ekstenzijo in rotacijo prsne hrbtenice, s čimer tako da razbremenimo vrat in ramena, izboljšamo telesno držo in olajšamo dihanje.
  • Raztezne vaje (5–10 min): z razteznimi vajami podaljšamo skrajšane prsne mišice in znižamo tonus zgornjega trapeza s čimer izboljšamo položaj ramen in pripravimo tkiva na aktivno vadbo
  1. Preprečitev ponovitve težav z edukacijo pacienta

V naši kliniki pacientom pomagamo dolgoročno vzdrževati zdravo stanje in preprečiti ponovitev bolečin med lopaticami z edukacijo in svetovanjem o naslednjih ukrepih.

  • Mikropremori čez dan (5–10 min): s pomočjo mikropremorov prekinemo dolgotrajno sedenje in druge statične položaje, ter zmanjšamo napetost mišic in tkiv.
  • Pravilni ergonomski položaji in vedenje: z edukacijo o pravilnih ergonomskih položajih (višina zaslona, podpora podlahti in ledvenega dela, višina mize in bližina tipkovnice, ter miške) zmanjšamo mehanski stres na hrbtenico.
  • Prilagoditev športnih aktivnosti (omejitev športov nad glavo)
  • Nasveti za izboljšanje delovnih položajev
Preberi

Prednosti fizioterapije Meridian-Fit pri odpravljanju bolečin med lopaticami?

Prednosti fizioterapije Meridian-Fit pri odpravi bolečin med lopaticami so naslednje.

  • Specializiranost fizioterapevtov za zdravljenje patologij in bolečin v hrbtu
  • Izkušenost fizioterapevtov z 7+ let in 100 obravnavanih primerov bolečin med lopaticami
  • Popolna individualizacija obravnave potrebam in željam pacienta
  • Sodobne naprave diagnostike in lajšanja bolečin 
  • Hiter začetek zdravljenja, brez čakanja
  • Odlično ocenjena fizioterapija po neodvisnem mnenju strank
  • Specialisti za Ljubljansko (osrednje slovensko) regijo

Kakšne rezultate lahko pričakujete od fizioterapevtske obravnave v Meridian-Fit?

Rezultate, ki jih lahko pričakujete od fizioterapevtske obravnave bolečin med lopaticami v kliniki Meridian-Fit so naslednji.

  • Zmanjšanje bolečine za 10 do 30%
  • Izboljšanje funkcije lopatic, ramen in torakalne hrbtenice za 5 do 20 %.
  • Povečanje gibljivosti prsne hrbtenice (ekstenzija/rotacija) za 10 do 20 %.
  • Povečanje tolerance na sedenje za +20 do 30 minut
  • Izboljšanje življenske kakovosti za 4 do 6 %

Kakšna je cena fizioterapije za bolečine med lopaticami?

Cene fizioterapije za bolečine med lopaticami je naslednja.

  • Cena diagnostičnega pregleda: 80€
  • Cena kombinirane fizioterapevtske obravnave: 80€
  • Cena kineziološke vadbe: 80€
  • Cena paketa 5 +1: 400,00€ (en obisk brezplačen)
  • Cena paketa 10+2:  800,00€ (dva obiska brezplačna)
Prijava se na fizioterapijo Meridian-Fit

Kako preprečiti bolečine v hrbtu med lopaticami?

Bolečine v hrbtu med lopaticami lahko učinkovito preprečite z naslednjimi ukrepi.

1. Mikro-premori pri dolgotrajnih sedečih in statičnoh položajih

Dolgotrajne sedeče ali druge statične položaje prekinite na vsakih 30 do 45 min s kratkim sprehodom (60 do 90 sekund), 10 stiski lopatic in 5 obračanj glave levo-desno. 

2. Redno izvajanje vaj (5 do 6x na teden)

Redno izvajanje vaj za mobilnost torakalne hrbtenice, razteg prsnih mišic in za moč in stabilnost lopatičnih stabilizatorjev pomaga zmanjšati zakrčenje mišic iz razvoj bolečin med lopaticami. Vaje je potrebno izvajati 5 do 6 krat na teden od 10 do 15 minut. 

Redno izvajanje vaj naj vključuje naslednje sklope vaj.

  • Diafragmalno dihanje: 6 do 8 počasnih diafragmalnih vdihov za sprostitev živčnega sistema.
  • 2 do 3 vaje za mobilnost: samomasaža medrebrnega in medlopatičnega prostora,  ramenskega predela in prsne mišice
  • 2 vaje za moč in stabilnost: stiskanje lopatic in retrakcija vratne hrbtenice z elastiko
  • 1 vaja za razteg prsne mišice: razteg prsne mišice z naslonom v vrata
Preberi

3. Ohranjanje zdrave telesne drže

Optimizacija in ohranjanje zdrave telesne drže med sedenjem vključuje optimalne nastavitve višine delovne mize in stola, ter oddaljenost tipkovnice, miške in zaslova, kar zmanjšuje tveganje za razvoj bolečin med lopaticami

Spodaj navajamo optimalne ergonomske lastnosti stola in njegove nastavitve, ter nastavitve delovnih pripomočkov kot so miza, ekran, tipkovnica in miška za preprečitev bolečin med lopaticami.

Optimalne nastavitve stola za ohranjanje zdrave telesne drže in razbremenitev vratne hrbtenice

  • Višina stola: kolena naj bodo v kotu  90° , stopala plosko na tleh ali na podstavku.
  • Globina sedišča: pri naslonjenem hrbtu 2do 3 prste prostora med robom sedišča in zadnjim delom kolen.
  • Ledvena opora: v višini pasu, da zapolni naravno krivino spodnjega dela hrbta.
  • Naklon naslona: med 100 in 110° in omogočanje rahlega zibanja za sproščanje hrbtnih mišic.
  • Naslonjali za roke: tako, da so ramena sproščena, komolci pa v kotu 90° tik nad ali malo pod delovno površino.
  • Položaj telesa: boki naj bodo višje od kolena, ramena sproščena, zapestja v nevtralnem položaju; vsakih 20–30 minut rahlo spremenite položaj ali vstanite.

Optimalne nastavitve delovne mize in delovnih pripomočkov (mize, tipkovnice, miške in ekrana)

  • Višina stoječe in sedeče mize (delovne površine): višina mize naj bo v višini komolcev, tako da je kot v komolcih med 90 in 110°, ramena pa sproščena. Pri fiksnih mizah je to med 740 mm in 760  mm.
  • Tipkovnica: blizu telesa in na ali tik pod višino komolca, kar preprečuje seganje z rokami naprej in položaj zapestja v nevtralnem položaju.
  • Miška: na isti višini kot tipkovnica in tako blizu telesa, da preprečuje iztegovanje rok naprej.
  • Ekran: Zgornji rob ekrana naj bo približno v višini oči ali malo pod njo, da vrat ostane v čim bolj nevtralnem položaju. Ekran naj bo odmaknjen približno na dolžino iztegnjene roke (približno 50–70 cm), da vam ni treba sklanjati glave naprej.
Preberi

4. Pravilno dvigovanje bremen in stopnjevanje teže

Pravilna tehnika dvigovanja bremen (predvsem bremen nad glavo) zmanjša obremenitve na vratno in torakalno hrbtenico in tako tveganje za razvoj bolečin med lopaticami. Pri dvigovanju bremen držite breme čim bližje telesu, ohranjajte nevtralno (ravno) hrbtenico, ter aktivno vključite kolena in kolke. 

Pri dvigovanju bremena nad glavo (zlaganje predmetov na visoke police, beljenje stropa, pomivanje visokih oken) obremenitev povečujte postopoma (največ od 10 do 15 % na teden). 

5. Obvladovanje stresa in regeneracije

Obvladovanje stresa in dobra regeneracija preprečujeta bolečine med lopaticama tako, da zmanjšata stalno napetost zgornjega trapeza in obhrbteničnih mišic, ter zmanjšata bolečinsko odzivnost centralnega živčnega sistema na zaznavanje bolečine.

Efektivne tehnike za obvladovanje stresa in izboljšanje telesne regeneracije so naslednje.

  • Ustrezna količina spanja: Spanje: spite 7 do 9 ur na noč, saj kakovosten spanec omogoča obnovo telesa.
  • Mikropremori med sedenjem: med sedečim delom vsakih 30 do 60 minut naredite kratek odmor za oči in ramena.
  • Redno diafragmalno dihanje ali meditacija: 2 do 3x dnevno izvajajte počasno diafragmalno dihanje (1 do 2 minuti) s čimer umirite živčni sistem.
  • Redni sprehodi: 150 minut tedensko se ukvarjajte z zmerno kardio vadbo, kot je hoja, kolesarjenje ali plavanje, s čimer znižate telesno napetost in izboljšate splošno počutje.

Pogosta vprašanja

Kateri so možni vzroki za pekočo bolečino pod desno lopatico?

Možni vzroki za pekočo bolečino pod desno lopatico so naslednji.

  • Mišično-skeletna poškodba: mišični nateg, mišična preobremenitev, napetost, nepravilna drža, neustrezne dvižne tehnike, ponavljajoči se gibi, stresna napetost (55%)
  • Degenerativne bolezni hrbtenice: hernija diska  vratne ali prsne hrbtenice, spinalna stenoza, degenerativne spremembe hrbtenice (12%)
  • Poškodbe mehkih tkiv rame: burzitis rame, tendinitis rame (10%)
  • Patologija ramenskega sklepa: utesnitveni sindrom rame (impingement sindrom) (8%)
  • Prenesena bolečina iz notranjih organov: bolezen žolčnika, GERB, bolezni jeter, rak jeter (6%)
  • Vnetne in revmatske bolezni: artritis, revmatske bolezni (4%)
  • Nevrološki vzroki: notalgija parestetika (3%)
  • Infekcijski vzroki: herpes zoster (2%)

Kateri so vzroki za pekočo bolečino pod levo lopatico?

Najpogostejši vzroki za pekoče bolečine pod levo lopatico so naslednji.

  • Mišično-sleletne poškodbe: mišični nateg, mišična preobremenitev ali mišičma napetost (60%)
  • Hernija diska (10%)
  • Spinalna stenoza (8%)
  • Artritis (6%)
  • Utesnejn živec (4%)
  • Izpahnjeno rebro (4%)
  • Srčno-žilni (kardialni) vzroki: angina pectoris ali miokardni infarkt (3%)
  • Prebavni in trebušni vzroki: gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), gaga (refluks kisline), žolčni kamni, bolezni jeter, razdražen želodec (3%)
  • Pljučne bolezni: pljučna embolija, pnevmonija, plevritis, spontani pnevmotoraks (2%)

Kateri so možni vzroki za topo bolečino pod desno lopatico?

Možni vzroki za topo bolečino pod desno lopatico so naslednji.

  • Mišično-skeletne patologije: mišični nateg, preobremenitev, stresna napetost (50%)
  • Patologije hrbtenice: hernija/protruzija diska vratne ali prsne hrbtenice, spinalna stenoza, spondiloartroza (15%)
  • Prenesena bolečina iz notranjih organov: žolčni kamni, bolezni jeter, plevritis, desna ledvica, diafragmalno draženje (15%)
  • Patologije rame ali ramenskega obroča: utesnitveni sindrom (impingement), tendinopatija rotatorne manšete, burzitis rame, zamrznjena rama (12%)
  • Nevrološki vzroki: notalgia paresthetica, utesnitev dorzalnega skapularnega živca (3%)
  • Vnetne in revmatske bolezni: artritis, revmatične bolezni (3%)
  • Infekcijski vzroki: herpes zoster (2%)

Kateri so možni vzroki za topo bolečino pod levo lopatico?

Možni vzroki za topo bolečino pod levo lopatico so naslednji.

  • Mišično-skeletne poškodbe: mišični nateg, mišična preobremenitev, stresna napetost (55%)
  • Utesnitev živcev med C5 in C7 (15%)
  • Žolčni vzroki: žolčni kamni, biliarna kolika, akutni holecistitis (8%)
  • Pljučni vzroki: plevritis, pljučnica, pljučna embolija (7%)
  • Herpes zoster (4%)
  • Jetrno-diaphragmalni vzroki: peptična razjeda, hepatitis, draženje diafragme (3%)
  • Bolezni srca: angina z atipičnim širjenjem (1%)
  • Ledvični ali urološki vzroki: ledvična kolika (0,6%)
  • Pljučni rak: (0,3%)
  • Aortna disekcija: (0,1%)

KOMENTIRAJ