Kaj je skolioza?
Skolioza je nenormalna stranska ukrivljenost hrbtenice v obliki črke C ali S. Skoliotična hrbtenica je bočno ukrivljena v primerjavi z zdravo hrbtenico, ki je ukrivljena naprej in nazaj.
Skolioza je v 85 do 90% stabilna, kar pomeni da se ukrivljenost s časom hrbtenice se ne povečuje. Skolioza je v 10 do 15% primerov progresivna, kar pomeni da se ukrivljenost hrbtenice z rastjo in s staranjem povečuje. Skolioza se najpogosteje pojavlja v blagi obliki (stopnja ukrivljenosti sega od 10 do 25 stopinj) in ne povzroča bolečin. Kadar je ukrivljenost med 25 do 40 stopinj govorimo o zmerni skoliozi, kadar presega 40 stopinj pa govorimo o hudi skoliozi, ki zahtevata konzervativno ali operativno zdravljenje.
Skolioza najpogosteje nastane v prsnem delu hrbtenice (prsna skolioza) in je desno-konveksna (vretenca so ukrivljena v desno, hkrati pa rotirana v levo), redkeje pa nastane v ledvenem (ledvena skolioza) in vratnem delu (vratna skolioza).
Skolioza se v skladu z študijo National Institute of Arthritis and Musculoskeletal and Skin z naslovom: “Scoliosis in Children and Teens” najpogosteje diagnosticira pri mladostnikih med 10 in 20 letom starosti (obdobje intenzivne rasti v puberteti) in sicer v obliki ideopatske skolioze. Skolioza se v składu s študijo z naslovom Epidemiology of adolescent idiopathic scoliosis pogosteje pojavlja pri deklicah kot pri dečkih zaradi hitrejše rasti in hormonske spremembe, njena prevalenca pa je med 0,47 % in 5,2 %.
Skolioza pri starejših se pojavlja pri 8% ljudi nad 25 let. Skolioza pri starejših nastane kot posledica degenerativnih sprememb kot so obraba medvretenčnih ploščic, osteoporotične spremembe ali poškodbe hrbtenice, zato jo imenujemo tudi degenerativna skolioza. Krivina pri degenerativni skoliozi je manj izrazita, počasnjeje napreduje in v manjši meri omejuje kakovost življenja.
Vpliv skolioze na življenje posameznika je odvisen od stopnje ukrivljenosti. Blaga in zmerna skolioza (stopnja ukrivljenosti do 40 stopinj) ne povzroča večjih težav in se uspešno kontrolira s fizioterapijo in kineziološkimi vajami. Pri zmernih skoliozah je pogosto potrebna uporaba steznika, pri hudih pa operativni poseg.
Kaj je skolioza pri otrocih?
Skolioza pri otrocih je tridimenzionalna deformacija hrbtenice, do katera pride v obdobju rasti.
Skolioza pri otrocih najpogosteje nastopi v obdobju hitre rasti (med 8. in 15. letom starosti) zaradi neenakega razmerja v rasti kosti in mišic (mišice rastejo hitreje kot kosti).
Skolioza pri otrocih v večini primerov ni boleča in se zdravi glede na stopnjo ukrivljenosti. Blaga skolioza se zdravi z rednim spremljanjem napredovanja krivine in vajami (metoda SEAS, program Schroth). Zmerna skolioza se zdravi s pomočjo individualnega vadbenega programa in opornice za hrbet, ki upočasni napredovanje krivine. Huda skolioza pri otrocih se pogosto zdravi operativno.
Raziskava z naslovom “Curve progression risk exceeds 60% in skeletally immature patients with moderate scoliosis” kaže, da ima približno 68 % otrok z začetnim Cobbovim kotom nad 25° in nizkim rastnim potencialom (Risser 0–1) visoko tveganje za napredovanje. Prognoza skolioze pri otrocih je najboljša pri zgodnjem odkritju in zdravljenju v začetnih stopnjah, medtem ko pozno odkrita skolioza lahko hitro napreduje v obdobju rastnega pospeška.
10% otrok s skoliozo potrebuje operativno zdravljenje.
Znaki skolioze pri otrocih so naslednji:
- asimetrija v telesni drži: asimetrija v telesni drži je pogost znak skolioze pri otrocih in se kaže kot nesimetričnost telesnih segmentov, kot so ramena, lopatice, boki ali hrbtna linija
- izbočenje ene strani hrbta pri predklonu: izbočenje ene strani hrbta pri predklonu (pozitiven Adamsov test) je pogost znak skolioze pri otrocih. Izbočenje ene strani hrbta pri predklonu se kaže kot asimetrija hrbtne površine, ki nastane zaradi rotacije vretenc in dviga reber na eni strani pri otroku s skoliozo.
- spremenjena telesna drža: spremenjena telesna drža je znak skolioze pri otrocih in se kaže kot viden odklon od simetrične poravnave telesa.
- spremenjena hoja: spremenjena hoja je pogost znak skolioze pri otrocih in se kaće kot sprememba v ritmu, simetriji ali dolžini koraka, ki nastane zaradi stranske ukrivljenosti hrbtenice in z njo povezane mišično-skeletne asimetrije
Kaj je skolioza pri starejših?
Skolioza pri starejših je ukrivljenost hrbtenice vstran v obliki črke C ali S, ki se razvije po 50. letu starosti. Skolioza pri starejših se razvije kot posledica degenerativnih sprememb hrbtenice zaradi česar jo imenujemo tudi degenerativna skolioza.
Skolioza pri starejših pogosto povzroča bolečine v ledvenem delu hrbtenice predvsem ob dolgotrajnem sedenju in stanju, mravljinčenje po nogah, težave pri hoji, ter gibljivosti hrbtenice. Hujša oblika skolioze pri starejših pogosto povzroča težave z ravnotežjem, spanjem in dihanjem.
Prognoza skolioze pri starejših je odvisna od vrste skolioze. Raziskave kažejo, da degenerativna skolioza napreduje v povprečju za 1–3° Cobbovega kota na leto, pri čemer hitreje napredujejo primeri z večjo začetno ukrivljenostjo in porušenim sagitalnim ravnovesjem. Večina starejših s skoliozo ob redni vadbi in prilagoditvah lahko živi normalno življenje brez bolečin in bistvenih prilagoditev življenjskega sloga.
Kakšna je razlika med zdravo in skoliotično hrbtenico?
Razlika med zdravo in skoliotično hrbtenico je v tem, da ima zdrava hrbtenica blago (naravno) ukrivljenost v obliki dvojne črke S, skoliotična hrbtenica pa bočno ukrivljenost večjo od 10° Cobbovega kota v frontalni ravnini. Prekomerna ukrivljenost pri skoliotični hrbtenici povzroča asimetričen položaj ramen, lopatice in bokov, kar vodi v preobremenitev mišic na eni strani hrbtenice in podaljšanje mišic na drugi strani hrbtenice.
Hrbtenica je kostna struktura, sestavljena iz 33 vretenc, ki sega od glave do medenice. Hrbtenica predstavlja osrednjo podporno strukturi telesa in mu zagotavlja stabilnost, omogoča gibanje in ščiti hrbtenjačo.
Katere so vrste skolioze (najpogostejše, pogoste in redke)?
Vrste skolioze so idiopatska, kongenitalna, nevromišična, degenerativna, funkcionalna in sindromska skolioza. Posamezne vrste skolioze so podrobneje opisane spodaj.
Idiopatska skolioza
Idiopatska skolioza je najpogostejša vrsta skolioze, saj predstavlja 80 % vseh obravnavanih primerov ukrivljenosti hrbtenice. Idiopatska skolioza se razvije v adolescenci med 10. in 20. letom starosti. Pogostejša je pri dekletih kot pri dečkih, zaradi hormonskih sprememb.
Idiopatska skolioza po raziskavah inštituta Scoliosis Research Society (SRS) nima znanstveno dokazanega vzroka, znanstvene raziskave pa visoko verjetnost za njen nastanek pripisujejo genetskim dejavnikom (dvojčki, družinska genetik oz dednost).
Idiopatska skolioza je v večini primerov neboleča, povzroča pa težave pri gibanju in ravnotežnem položaju, v naprednejših oblikah pa težave z dihanjem in srčno funkcijo.
Idiopatsko skoliozo glede na starost pacienta, potek in prognozo delimo na naslednje podtipe.
- Infantilna idiopatska skolioza: infantilna idiopatska skolioza je podvrsta skolioze, ki se razvije ob rojstvu ali do 2 leta starosti).
- Juvenilna idiopatska skolioza: juvenilna idiopatska skolioza je podvrsta skolioze, ki se razvije od 3 do 9 let starosti
- Adolescentna (odrasla) idiopatska skolioza: adolescentna (odrasla) idiopatska skolioza je progresivna vrsta skolioze, ki se razvije med 9 in 18 letom starosti.
Degenerativna skolioza
Degenerativna skolioza je najpogostejša vrsta skolioze pri starejših, saj nastane s staranjem povezanimi degeneracijami hrbtenice, kot so obrabe medvretenčnih ploščic, fasetnih sklepo in obolenj kot sta osteoartritis in osteoporoza. Degenerativna skolioza se pojavi pri 36% vseh ljudi nad 60 letu starosti.
Degenerativna skolioza se najpogosteje pojavi v ledvenem delu in je pogostejša pri ženskah po menopavzi (zaradi hormonskih sprememb, ki vplivajo na zmanjšanje kostne gostote).
Degenerativna skolioza je neboleča, lahko pa povzroča občutek zakrčenosti ledvenega dela hrbta, rahle bolečine v križu in išiadično bolečino (išias).
Nevromišična skolioza
Nevromišična skolioza je manj pogosta vrsta skolioze, saj predstavlja zgolj od 10 do 20% vseh primerov skolioze.
Nevromišična skolioza se najpogosteje diagnosticira v predšolskem obdobju ali v času hitre rasti.
Nevromišično skolioza povzroči primarna mišična ali nevrološka bolezen, kot je cerebralna paraliza, mišična distrofija, spinalna mišična atrofija ali poškodba hrbtenjače, ki oslabijo stabilnost hrbtenice.
Funkcionalna skolioza
Funkcionalna skolioza je manj pogosta vrsta skolioze. Funkcionalna skolioza je reverzibilna (ukrivljenost je mogoče poravnati), ker nastane in naslednjih vzrokov:
- nenaravna telesna drža
- mišično neravnovesje
- razlika v dolžini nog
- nenormalno gibanje živcev
- zakrčenost mišic
- vnetje
Nevromišična skolioza se najpogosteje diagnosticira v predšolskem obdobju ali v času hitre rasti.
Kongenitalna (prirojena) skolioza
Kongenitalna (prirojena skolioza) je redka vrsta skolioze, saj predstavlja zgolj 10% vseh primerov skolioze Kongenitalna skolioza je skolioza, ki je prisotna že ob rojstvu, in nastane kot posledica nepravilnega razvoja vretenc ali reber med razvojem ploda v maternici.
Kongenitalno skoliozo pogosto spremljajo pridružene bolezni srca, hrbtenjače (disrafizem hrbtenjače) in ledvic.
Sindromska skolioza
Sindromska skolioza je redka vrsta skolioze, saj predstavlja zgolj 7% diagnosticiranih skolioz. Sindromska skolioza nastane kot posledica genetske ali sistemske bolezni, ki prizadene več organskih sistemov kot je
genetski sindrom (Marfanov sindrom, Ehlers-Danlosov sindrom, Prader-Willijev sindrom), sistemska bolezen (nevrofibromatoza) ali motnje v vezivnem tkivu, kosteh in mišicah, ki vplivajo na stabilnost hrbtenice.
Cervikalna, lumbalna in torakalna skolioza
- Cervikalna skolioza: cervikalna skolioza je stranska ukrivljenost v predelu vratne hrbtenice (med vretencem C1 in C7), ki lahko vpliva na držo glave, vratno gibljivost in nevrološko funkcijo.
- Torakalna skolioza: torakalna skolioza je stranska ukrivljenost hrbtenice v prsnem (torakalnem) delu, pogosto povezana z rotacijo vretenc in spremembami položaja reber.
- Lumbalna skolioza: lumbalna skolioza je stranska ukrivljenost hrbtenice v ledvenem (spodnjem) delu hrbtenice, pogosto z vrhom krivine med prvim in petim ledvenim vretencem
Posttravmatska, ter levo in desnostranska skolioza
- Posttravmatska skolioza: Posttavmatska skolioza je oblika skolioze, ki nastane kot posledica poškodb hrbtenice.
- Levo in desnostranska skolioza: levo in desnostranska skolioza sta vrsti skolioze, ki se razlikujeta glede na smer ukrivljenosti hrbtenice v levo ali desno.
Kateri so simptomi skolioze?
Simptomi (blage, zmerne in hude) skolioze so naslednji.
- Bolečina v hrbtu: bolečina v hrbtu je simptom blage skolioze (ukrivljenost med 20 in 40 stopinj), ker pri blažjih oblikah ne prihaja do utesnitve ali pritiska na živčne strukture in je zato prevladujoči simptom bolečina. Bolečina v hrbtu pri skolioze se pojavi ob dlje časa trajajoči prisilni drži (daljše sedenje ali stoja) in se občuti kot nelagodje ali občutek pritiskanja.
- Utrujenost mišic: utrujenost mišic je simptom blage ali zmerne skolioze, ker ta stopnja ukrivljenosti povzroča predvsem funkcionalne omejitve, vplivajo na utrujenost mišičnih struktur. Utrujenost mišic pri skoliozi se kaže kot nezmožnost vzdrževanja pravilne telesne drže.
- Omejena gibljivost: omejena gibljivost hrbtenice je simptom zmerne skolioze, ker pri zmerni ukrivljenosti pride do togosti fasetnih sklepov in vezi in posledično do zmanjšanja fleksibilnosti hrbtenice. Omejeno gibljivost pri skoliozi pacienti zaznavajo kot omejeno zmožnost premikanja hrbtenice v vseh smereh.
- Dihalne težave: dihalne težave so simptom hude skolioze, ker pri težjih oblikah ukrivljanja hrbtenice pride do deformacije prnsega koša in otežitve delovanja pljuč. Dihalne težave se kažejo kot plitko dihanje, ter nepredihanost pljuč.
- Motnje v delovanju prebavil: motnje v delovanju prebavil so simptom hude skolioze, ker pri hujših stranskih odklonih hrbtenice pride do utesnitve črevesja in motenj v delovanju prebavil (težav z odvajanjem, napenjanjem in apetitom).
- Pritisk na živčne korenine: pritisk na živčne korenine je simptom hude skolioze, ker pri večji stopnji ukrivljenosti hrbtenice pride do zasuka vretenc, zmanjšanja medvretenčnega prostora, ter dodatne utesnitve živčnih struktur. Pritisk na živčne korenine pacienti občutijo kot mravljinčenje in odrevenelost rok ali nog ter oslabelost mišic.
- Psihične težave: psihične težave so simptom hude skolioze, ker težje oblike ukrivljanja hrbtenice zmanjšujejo samopodobo zlasti pri otrocih in mladostnikih.
Raziskave inštituta Scoliosis Research Society (SRS) kažejo, da je večina skolioz asimptomatski in ne povzroča težav.
Kateri so znaki skolioze?
Znaki (blage, zmerne, hude) skolioze so naslednji:
Neenakomerna višina ramenNeenakomerna višina bokovUkrivljenost hrbtenice v obliki črke C ali SIzbočenost lopaticNagnjenost trupa na eno stran
Kateri so vzroki in dejavniki tveganja (najpogostejši, pogosti, redki) za nastanek skolioze?
Vzroki in dejavniki tveganja (najpogostejši, pogosti, redki) za nastanek skolioze so naslednji.
Starostne (degenerativne) spremembe hrbteniceHormonske spremembeBolezni živčevja ali mišicGenetska bolezenNapačen razvoj vretenc v materniciPoškodba hrbtenice (travma)Spinalni tumorRazlika v dolžini nog
Katere težave povzroča skolioza?
Skolioza povzroča naslednje težave.
Kronične bolečine v hrbtuTežave z ravnotežjemFizična deformacija in asimetrijaZmanjšana samopodobaOmejitev gibljivostiTežave z dihanjemSrčno-žilne težave
Težave pri skoliozi se pojavijo kadar je ukrivljenost hrbtenice zmerna do huda ali ostane nezdravljena. Zmerna in huda skolioza sta pogosto progresivni, kar pomeni da ukrivljenost v večini primerov napreduje in je pojav nevšečnosti pogostejši in bolj intenziven.
Katere so možnosti zdravljenja skolioze?
Možnosti zdravljenja skolioze so fizioterapija, ortozno in operativno zdravljenje.
- Fizioterapija: fizioterapija je primarna oblika zdravljenja blage in zmerne skolioze (kot ukrivljenosti hrbtenice med 10 in 50 stopinj). Fizioterapija pri zdravlenju skolioze vključuje nadzorovano opazovanje, manualne in protibolečinske terapije, kineziološko vadbo, ter protibolečinska zdravila.
- Ortozno zdravljenje (nošenje opornice): ortozno zdravljenje je dopolnilna fizioterapevtska oblika zdravljenja, ki se najpogosteje izvaja pri skoliozah otrok v fazi rasti, kadar kot ukrivljenosti presega 25 stopinj (zmerna skolioza). Ortozno zdravljenje se izvaja s pomočjo opornice za hrbet.
- Operativno zdravljenje: operativno zdravljenje je sekundarna oblika zdravljenja skolioze in se izvaja pri hudih skoliozah, pri katerih kot ukrivljenosti hrbtenice presega 50 stopinj.
Izbira zdravljenja je odvisna od stopnje ukrivljenosti hrbtenice, vrste skolioze, starosti pacienta in rastnega potenciala.
Kakšna je uspešnost zdravljenja skolioze?
Uspešnost zdravljenja skolioze pri otrocih je odvisna od zgodnjega odkritja in začetka zdravljenja. Sledeč raziskavam je v več kot 90 % primerov idiopatske skolioze mogoče ustaviti poslabšanje z prilagojenim vadbenim progrmom in nošenjem ortoze (opornice), če je otrok še v fazi rasti.
Uspešnost zdravljenja skolioze pri odraslih je visoka, saj pri 70% odraslih bolnikov ob konzervativnem zdravljenju pride do zaustavitve ukrivljanja hrbtnice, zmanjšanja bolečine in izboljšanja funkcionalnosti.
Kako se skoliza zdravi s fizioterapijo v kliniki Meridian-Fit?
Fizioterapija za zdravljenje skolioze v kliniki Meridian-Fit se izvaja s kineziološko vadbo in vključuje vaje za krepitev in raztezanje hrbtnih mišic in mišic medeničnega dna. Z vadbenim programom tri-dimenzionalno mobiliziramo hrbtenico in okrepimo oslabljene mišične segmente, ter tako zmanjšamo ukrivljenost in preprečimo nadaljne ukrivljanje hrbtenice.
Fizioterapija za zdravljenje skolioze v akutni fazi vključuje protibolečinske terapije (manualne in fizikalne) s katerimi zmanjšamo bolečine, edukacijo pacienta o prilagoditvah aktivnosti in delovnih položajev, ter uporabo ortoznih pripomočkov (opornice za hrbte ali steznik).
Fizioterapija je primerna oblika zdravljenja blagih in zmernih oblik skolioze, ker se blaga ukrivljenost hrbtenice v teh primerih dobro odziva na vadbene programe in omogoča izboljšanje drže, omejitev napredovanja ukrivljenosti, odpravo gibalnih omejitev, ter zmanjšanja bolečine. Fizioterapija omogoča zdravljenje skolioze brez operativnega posega.
Fizioterapija za zdravljenje skolioze v kliniki Meridian-Fit poteka v treh faz: diagnostična obravnava, fizioterapija in kineziološka vadba.
Diagnostična obravnava
Diagnostična faza
Manualna in fizikalna terapija
Akutna faza
Kineziološka vadba
Postakutna faza
Diagnostična obravnava
Diagnostična obravnava – kako diagnosticiramo skolizo?
Skoliozo diagnosticira zdravnik, fiziater ali ortoped s pomočjo rentgenskega slikanja.
Fizioteravepti potrdimo diagnozo skoliozę s pomočjo anamneza, fizičnega pregleda in analiza slikovne diagnostike (RTG, MRI, CT).
- Anamneza je diagnostični pristop, pri katerem zberemo informacije, ki nam omogočajo fizioterapevtsko diagnosticiranje skolioze, kot so starost, genetska predispozicija, težave z dihanjem in prebavo, bolečine v hrbtu ter težave pri hoji.
- Fizični pregled je diagnostični pristop, pri katerem s pomočjo analize telesne drže, rotacijske deformacije hrbtenice, položaja ramen, položaja lopatic in medenice pacienta, ter tipanjem napetosti mišic potrdimo diagnozo skolioze.
- Adamsov test, je fizioterapevtski test predklona, s katerim potrdimo diagnozo skolioze. Pacient pri tem testu naredi predklon z iztegnjenimi nogami. Če pri predklonu opazimo asimetričnost višine levega in desnega dela trupa potrdimo diagnozo skolioze. Za določitev stopnje skoliozę si pomagam s skoliometrom – ročnim instrumentom s katerim izmerimo kot rotacije trupa.
- Slikovna diagnostika je diagnostična metoda s katero določimo stopnjo skolioze in vključuje rentgensko slikanje (RTG), magnetno resonanco (MRI) in računalniško tomografijo (CT).
Rentgenska slika, mora zajemati celotno hrbtenico od od medenice do vratnega dela. S pomočjo rentgenske slike določimo stopnjo ukrivljenosti hrbtenice, tako da poiščemo nevrtalni vretenci (najbolj nagnjeni vretenci na zgornji in spodnji strani skoliotične krivine), ter ju povežemo z navidezno premico. Kot med vretencema je Cobbov kot. Stopnjo ukrivljenosti , ki jo določimo Cobbovim kotom omogoča klasifikacijo skolioze na:
- Blaga skolioza: Cobbov kot pri blagi skoliozi je manjši od 25 stopinj.
- Zmerna skolioza: Cobbov kot pri zmerni skoliozi je med 25 in 40 stopinj.
- Huda skolioza: Cobbov kot pri hudi skoliozi je več kot 40 stopinj.
Manualna in fizikalna terapija
Fizioterapija za zdravljenje skolioze se v akutni fazi osredotoča na umiritev bolečine z uporabo manualnih in fizikalnih terapij
Manualne fizioterspevtske tehnike, ki jih uporabljamo pri zdravljenju skolioze so naslednje.
- Mobilizacija sklepov: mobilizacija sklepov je manualna fizioterapevtska tehnika s katero povečamo gibljivost fasetnih sklepov, reber, sakroiliakalnih ter kolčnih sklepov.
- Masaža: masaža je manualna fizioterapevtska tehnika, pri kateri z ročnimi manipulacijami (pritiskanjem, gnetenjem, raztezanjem) zmanjšamo mišično napetost preobremenjenih mišic pri skoliozi in tako zmanjšamo bolečino.
- Trigger point terapija (terapija prožilnih točk): trigger point terapija je manualna fizioterapevtska tehnika, s katero sproščamo napete točke v mišicah in tako zmanjšujemo bolečino.
- PNF (proprioceptivna nevromuskularna facilitacija): PNF je manualna fizioterapevtska tehnika s katero povečamo gibljivost sklepov in izboljšamo koordinacijo gibov, ki je zaradi skolioze omejena.
- Terapija z ventuzami (cupping terapija): terapija z ventuzami je manualna fizioterapevtska tehnika, pri kateri s pomočjo ventuz povečamo prekrvavitev tkiva, zmanjšamo mišično napetost in tako pospešimo celjenje pokšodovanega obhrbteničnega mišičnega tkiva.
- ERGON terapija: ERGON terapija je manualna fizioterapevtska tehnika, pri kateri s kovinskimi orodji zmanjšamo napetost fascij, ki so ob skoliozi preobremenjene in pacientu omogočimo lažje gibanje.
Podporne fizioterapevtke tehnike, ki jih v kliniki Meridian-Fit uporabljamo pri zdravljenju skolioze so naslednje.
- Elektroterapija: elektroterapija je podporna fizioterapevtska tehnika, pri kateri s pomočjo električnih tokov zmanjšamo bolečinske dražljaje ter napetost mišic, ki so zaradi skolioze preobremenjene.
- Termoterapija: termoterapija je podporna fizioterapevtska tehnika, s katero globinsko sproščamo preobremenjene mišice in povečamo njihovo prekrvavitev.
- Ultrazvočna terapija: ultrazvočna terapija je podporna fizioterapevtska tehnika s katero sproščamo mišice, ki so pri skoliozi preobremenjene in jo pogosto kombiniramo z TECAR ali elektroterapijo.
- Magnetoterapija: magnetoterapija je podporna fizioterapevtska tehnika s katero zmanjšamo bolečino, ki se pri skoliozi pojavi zaradi nesimetrične obremenitve hrbtenice.
- Kineziološki trakovi (kinesiotaping): kineziološki trakovi so podporna fizioterapevtska tehnika pri kateri s pomočjo kinezioloških trakov na povečamo stabilnost določenega segmenta hrbtenice, podpremo oslabljene mišice, ter zmanjšamo bolečino preobmenjenih mišicah.
- TECAR terapija: TECAR terapija je podporna fizioterapevtska tehnika s katero pospešimo prekrvavitev v mišicah, ki so preobremenjene pri skoliozi in tako pospešimo regeneracijo in celjenje.
Kineziološka vadba
Individualna kineziološka vadba
Individualna kineziološka vadba je vadbe s katero stabiliziramo hrbtenico in tako preprečimo njeno nadaljnje ukrivljanje. Individualna vadba pri blagih oblikah skolioze in pri skoliozah starejših omogoča tudi izboljašnje drže (zmanjšanje ukrivljenosti) in preprečitev nadaljnega ukrivljanja.
Individualna kineziološka vadba za skoliozo zajema naslendje sklope vaj.
- Stabilizacijske vaje: stabilizacijske vaje so vaje, s katerimi okrepimo stabilizatorje trupa in tako povečamo stabilnost hrbtenice in medenice. Stabilizacijske vaje pacientom s skoliozo omogočijo gibanje brez bolečine v hrbtenici.
- Vaje za korekcijo drže: vaje za korekcijo drže so vaje s katerimi zmanšamo stransko ukrivljenost in rotacijo vretenc. Vaje za korekcijo drže vključujejo vaje po metodi Schroth s katerimi pacienta naučimo ohranjanja pravilne drže.
- Asimetrične krepilne vaje: asimetrične krepilne vaje so vaje s katerimi krepimo oslabljene mišice na konkavni strani hrbtenice ter raztezamo skrajšane mišice na konveksni strani. Asimetrične krepilne zmanjšajo razmerje med mišicami in njihovo napetostjo.
- Raztezne vaje: raztezne vaje so vaje s katerimi povečamo gibljivost in zmanjšamo togost hrbtenice, ramenskega obroča in prsnega koša, ki je zaradi scoliose povečana.
- Vaje za koordinacijo: vaje za koordinacijo so vaje s katerimi odpravimo asimetrične gibalne vzrorce, ter izboljšamo usklajenost gibov..
- Vaje po metodi Schroth: vaje po metodi Schroth so specializiran sklop vaj prilagojen obliki in stopnji krivine s katerimi povečamo dihalne kapacitete in korigiramo pacientovo telesno držo.
- Funkcionalna vadba: funkcionalna vadba je vodena vadba s katero pacientom ob koncu rehabilitacijskega procesa pomagamo prenesti in ohranjati naučene gibalne vzorce v vsakodnevno življenje. Funkcionalno vadbo priporočamo tudi po zaključku rehabilitacijskega postopka.
Kdaj je pri skoliozi priporočljivo nošenjem opornice za hrbet?
Nošenje opornice za hrbet ali steznika je priporočljiva oblika zdravljenja blage skolioze (kot ukrivljenosti ne presega 25 stopinj), ki se pojavlja pri otrocih in mladostnikih v fazi rasti. Nošenje opornice je dopolnilna oblika fizioterapevtskega zdravljenja, ki pomaga stabilizirati hrbtenico in tako pomaga pri zaustavitvi ukrivljenosti hrbtenice. Nošenje opornice po naših izkušnjah in tudi mnenju naših pacientov ne izboljša obstoječe ukrivljenosti.
Nošenje opornice predlaga fizioterapevt, predpiše pa zdravnik specialist (ortoped) ali fiziater.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje skolioze?
Operativno zdravljenje skolioze se priporoča pri hudih oblikah skolioze, pri katerih kot ukrivljenosti hrbtenice (Cobbov kot) presega 50 stopinj in ukrivljenost kljub predhodbenmu konzervativnemu zdravljenju (nošenje opornice, fizioterapija) napreduje. Operacija skolioze se priporoča tudi, kadar je prisotne nepojemajoče bolečine v hrbtu, močne omejitve pri gibanju in motnje delovanja notranjih organov (pljuč in črevesja).
Operacija skolioze se najpogosteje izvede v obliki spinalne fuzije, pri kateri ortoped fiksira kovinske vsadke na vretenca vzdolž hrbtenice in med sabo poveže od 6 do 12 vretenc. Ortoped na ta način poravna hrbtenico v njen naravni fiziološki položaj in jo stabilizira.Rehabilitacija po operaciji skolioze traja od 6 do 12 mesecev.
- Spinalna fuzija (anteriorna in posteriorna): spinalna fuzija je vrsta operacije pri skoliozi s katero ortoped se vretenca trajno spojijo s kostnim presadkom in kovinskimi vsadki, z namenom da da se poravna ukrivljenost hrbtenice in prepreči njeno napredovanje. Spinalna fuzija se lahko izvede iz zadnje strani (posteriorna) ali sprednje strani (anteriorna) skozi prsni koš ali trebuh.
- Vstavitev raztegljive opornice: vstavitev raztegljive opornice je kirurški poseg pri skoliozi, pri katerem se v hrbtenico namesti prilagodljiv vsadek, ki omogoča postopno podaljševanje za nadzorovanje napredovanje krivine in omogočanje rast hrbtenice pri otrocih.
- Vertebral body tethering: vertebral body tethering je oblika minimalno invazivnega kirurškega posega pri skoliozi, pri kateri se na izbočeno stran hrbtenice pritrdi fleksibilna vrvica (tether), ki omeji rast te strani in omogoči, da konkavna stran raste hitreje, s čimer se krivina postopoma zmanjša.
Kako si lahko pomagate sami pri skoliozi?
Pri skoliozi si lahko pomagate sami z izvajanjem vaj in športnih aktivnosti, ki zaustavijo napredovanje ukrivljenosti hrbtenice in zmanjšajo bolečine.
Katere so vaje za skoliozo?
Vaje za skoliozo so ciljno usmerjene terapevtske vaje, namenjene izboljšanju drže, krepitvi mišic trupa, povečanju gibljivosti hrbtenice in upočasnitvi napredovanja krivine. Spodaj navajmo 3 vaje, ki pomagajo lajšati simptome skolioze.
1. Vaja: Mačka-krava (cat-cow stretch)
- Postavite se na vse štiri. Dlani naj bodo pod rameni, kolena pod kolki.
- Ob vdihu ukrivite hrbtenico navzdol in poglejte proti stropu.
- Ob izdihu usločite hrbtenico navzgor in poglejte proti popku.
- Naredite 10 do 12 ponovitev, 2-krat dnevno.
2. vaja: Deska na komolcih (plank)
- Lezite na trebuh.
- Dvignite se na podlahet in na prste nog, da je telo kot ravna deska. Pazite, da zadnjica ni previsoko ali prenizko. (Lažja verzija: spustite se na kolena, če vam je pretežko držati desko samo na nožnih prstih.)
- Aktivirajte trebušne mišice z nežnim stiskom trebuha.
- Zadržite položaj 10 do 20 sekund, ponovite 3-krat, 2-krat na dan.
Ta vaja krepi mišice trupa, s čimer povečamo stabilnost hrbtenice.
3. Vaja: Dihalna vaja z razširitvijo prsnega koša
- Lezite na hrbet ali se usedite na stol. Izberite položaj, ki vam bolj ustreza.
- Roke položite na stranske dele prsnega koša za boljši občutek pri izvedbi vaje.
- Vdihnite skozi nos, tako da zrak pošiljate v svoje roke.
- Izdihnite počasi skozi usta.
- Naredite 5 do 10 globokih vdihov, 2-krat dnevno.
Dihalna vaja z razširitvijo prsnega koša izboljša predihanost pljuč, poveča gibljivost prsnega koša in aktivira medrebrne mišice.
Pogosta vprašanja
Katere športne aktivnosti so priporočljive pri skoliozi?
Športne aktivnosti, ki so priporočljive pri skoliozi so plavanje, pilates, joga in hoja. Športne aktivnosti ki so priporočljive pri skoliozi spodbujajo simetrično obremenitev telesa, izboljšajo gibljivost hrbtenice in krepijo stabilizatorje trupa.
Ali se je priporočljivo izogibati določenim športnim dejavnostim pri skoliozi?
Da, pri skoliozi se je priporočljivo izogibati športnim dejavnostim z enostranskimi in ponavljajočimi gibi, kot sta badminton in tenis, kontaktnim športom kot so nogomet, rokomet in borilne veščine ter dvigovanju težkih uteži.
Ali športno udejstvovanje lahko poslabša stanje pri skoliozi?
Ne, športno udejstvovanje pogosto ne vpliva na poslabšanje stanja pri skoliozi. V primeru operacije pri skoliozi je priporočljivo izogibanje kontaktnim športom, kot so hokej, nogomet, košarka in drugi visokointenzivni športi.
Kakšna je prognoza pri skoliozi?
Prognoza pri skolioz se razlikuje pri otrocih in starejših.
Raziskave kažejo, da ima približno 68% otrok z začetnim Cobbovim kotom nad 25° in nizkim rastnim potencialom (Risser 0–1) visoko tveganje za napredovanje ukrivljenosti hrbtenice.
Prognoza pri skoliozi odraslih je odvisna od vrste skolioze. Prognoza pri idiopatski skoliozi je pogosto stabilna (ukrivljenost z leti ne napreduje), prognoza pri degenerativni skoliozi pa je slabša, saj ta z leti napreduje in v kasnejših stadijih povzroča bolečine, gibalne omejitve, ter nevrološke težave.
Večina pacientov s skoliozo živi normalno življenje brez bolečin in bistvenih sprememb življenjskega sloga.
Rezerviraj svoj termin.
Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko naročite na prost termin in storitev. Najprej izberite željeno storitev, nato pa izberite še datum in uro storitve, ter fizioterapevta. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.
Rezerviraj