Protruzija diska: simptomi, vzroki in zdravljenje
Protruzija diska je poškodbeno (patološko) stanje hrbtenice, pri katerem se notranji del medvretenčne ploščice izboči proti zunanji plasti diska (anulus fibrosus) , utesni bližnje živčne korenine in sproža bolečino v križu in nogi. Protruzija pomeni da vsebina diska ne izteka v hrbtenični kanal, kar protruzijo razlikuje od hernije.
Protruzija se primarno zdravi s fizioterapijo in kineziološko vadbo, ki sodeč po raziskavah Journal of Personalized Medicine zagotavlja najvišjo dolgoročno uspešnost. Operacija se pri protruziji izvede redko, kadar konzervativno zdravljenje po 6 mesecih ni prineslo sprememb in v primeru hujših nevroloških motenj.
Kaj je protruzija diska?

Protruzija diska je poškodbeno stanje medvretenčnega diska, pri katerem pride do izbočenja mehkega jedra proti zunanjemu vezivnemu obroču, ki ostane nepoškodovan. Protruzija je začetna oblika hernijacije, saj ne povzroči predrtja zunanje plasti medvretenčnega diska, kar jo loči od napredovale oblike, ki jo imenujemo hernija diska.
Protruzija vsakoletno prizadene 5,5% slovenskega prebivalstva, pri čemer je večina blagih (27 do 45%) in ne povzroča težav (asimptomatska). Zmerne in večje protruzije diska (širokobazna protruzija) so redkejše in pogosto simptomatske. V začetnih stadijih povzročajo zakrčenost in lokalne bolečine v križu, v napredovalih oblikah pa sevajočo bolečino v zgornji ali spodnji ud, mravljince, otrplost in mišično šibkost.
Protruzija se pri Slovenski populaciji najpogosteje pojavi med 30. in 60. letom starosti in je pogostejša pri moških, kot pri ženskah. Večina protruzij (62%) nima jasnega vzroka nastanka in se začnejo spontano. Dejavniki, ki v največji meri prispevajo k razvoju protruzije v Sloveniji so sedentarno delo, prekomerna telesna teža in enkratne preobremenitve.
Protruzija diska se v 97% primerov izboljša brez operativnega posega. V večini primerov se stanje izboljša v 2 do 6 tednih, popolno okrevanje pa traja do 12 tednov.
Kakšna je razlika med protruzijo in hernijo diska?
Razlika med protruzijo diska in hernijo diska je v stopnji poškodovanja zunanje plasti diska: pri protruziji pride do izbočenja zunanje plasti, ki pa se ne pretrga, pri hernija diska pa se zunanja plast obroča pretrga (ekstruzija) in pogosto povzroči izlitje njegove vsebine v spinalni kanal (sekvestracija).
Protruzija in hernija diska sta obe obliki hernijacije diska. Protruzija je začetna (najbolj blaga) oblika herniacije diska, ki povzroča blažje simptome (okorelost, občasno bolečino v križu). Hernija diska je napredovala oblika ki povzroča težje simptome (bolj konstantna bolečina, sevajoča bolečina v nogo).
Kateri so simptomi in znaki protruzije diska?

Simptomi in znaki protruzije diska (začetni, napredovali in hudi) so naslednji.
Začetni simptomi.
- Občasna lokalizirana bolečina in togost: občasna lokalizirana bolečina in togost v križu je tipičen začetni simptom protruzije diska. Bolečina in togost v križu sta pogostejši v jutranjih urah po zbujanju in pri predklanjanju (umivanje zob, vezanje vezalk, pobiranje iz tal. Poslabšata se ob dolgotrajnem sedenju ali stanju na mestu, kašljanju in kihanju, izboljšata pa se ob hoji ali raztezanju.
Napredovali simptomi.
- Sevajoča bolečina: sevajoča bolečina, ki se občasno (v obliki streljajev ali intenzivnejših sunkov) seli v zgornji ali spodnji ud je simptom napredovale protruzije
- Nevrološki izpadi: nevrološki izpadi, kot so mravljinci, odrevenelost ali otopelost so simptomi napredovale protruzije
- Mišična šibkost: mišična šibkost, ko otežuje hojo, obremenjevanje stopala ali držanje oz stiskanje predmetov nakazujejo na napreodvalo protruzijo.
Urgentni simptomi (obvezen obisk zdravnika)
- Omejujoča bolečina v hrbtu ali vratu, ki vztraja po 6 tednih konzervativnega zdravljenja
- Bolečina, ki se pojavlja v obeh nogah ali rokah
- Odrevenelost okoli zadnjice ali genitalij (sedlastna anestezija)
- Izguba nadzora nad mehurjem ali črevesjem (inkontinenca)
- Mišična oslabelost v nogi ali roki, ki onemogoča ali utežuje hojo ali stiskanje predmetov
Urgentni simptomi nakazujejo na močnejšo utesnitev živčne korenine in zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč, saj bi sicver lahko prišlo do trajne okvare živca.
Protruzija je v večini primerov asimptomatska in ne povzroča težav, za njo pa pogosto pacienti izvejo šele ob slikovni diagnostiki (MRI, RTG).
Kateri so simptomi glede na lokacijo protruzije?
Simptomi ledvene protruzije (L4-l5, L5-S1), vratne protruzije (C4-C5, C5–C6) in prsne protruzije (T7-T8) so navedeni spodaj.
Simptomi ledvene protruzije diska L4-l5, L5-S1
- Bolečina v križu (ledvenem delu): bolečina v križu je pri ledveni protruziji na začetku občasna, pri napredujoči obliki pa je lahko stalna in jo pogosto spremlja občutek zakrčenost ledvenega dela. Bolečina v križu se poslabša ob dolgotrajnem sedenju, pri dvigovanju težkih predmetov iz predklona s tal in med gibom zasuka v trupu.
- Bolečina ki seva v nogo (išias): bolečina pri ledveni protruziji L5-S1 seva v zadnjico, ter po zadnji strani noge, bolečina pri L4-l5 pa po zunanji strani stegna in goleni (išias) . Sevajoča bolečina je pekoča, ostra kot električni šok, in se pojavlja na eni strani telesa.
- Mravljinci (odrevenelost) v nogi in stopalu: mravljinci v nogi in stopalu se pri ledveni protruziji pojavljajo občasno, poslabšajo se ob vročini ali mrazu.
- Mišična šibkost v nogi ali stopalu: mišična šibkost v nogi ali stopalu pri ledveni protruziji pogosto otežuje hojo, stopanje, v težjih primerih pa povzroča padanje stopala.
Simptomi vratne (cervikalne) protruzije (C4-C5, C5–C6)
- Ostra in pekoča bolečina, ki se širi v eno ali obe rami, področje trapeza, komolec ali zapestje.
- Mravljinci in odrevenelost v roki in konicah prstov
- Mišični krči v predelu vratu
- Mišična oslabelost enega ali obeh ramen, komolcev in zapestij
Vratna (cervikalne) protruzija, je protruzija diska, ki se pojavlja na nivojih vratne hrbtenice C5–C6 / C6–C7. Vratne protruzije se v večini primerov pozdravijo konzervativno, saj vratni del nosi relativno malo telesne teže v primerjavi z ledvenim delom.
Simptomi prsne (torakalne) protruzije (T7-T8)
- Ostra bolečina v srednjem delu hrbta, ki pogosto seva okoli prsnega koša ali trebuha
- Odrevenelost in mravljinci v zgornjem delu trupa
- Bolečina v prsni steni
- Epigastrična bolečina
Prsna (torakalna) protruzija, je protruzija diska, ki prizadane prsno hrbtenico na nivoju T7-T8. Prsna protruzija redko zahteva operativni poseg, in sicer kada pritiska ali utesnjuje hrbtenjačo mielopatija).
Katere dejavnosti sprožajo ali poslabšajo simptome?
Dejavnosti, ki izzovejo bolečino ali povzročajo poslabšanje so naslednje.
- Dolgotrajno sedenje: dolgotrajno sedenje (predvsem s prekrižanimi nogami poveča obremenitve na ledveni del in sproža bolečine.
- Dolgotrajno stanje na mestu: dolgotrajno stanje na mestu zmanjša prekrvavitev diskaov, poveča obremenitev na hrbtenico in povečuje simptome.
- Predklanjanje: predklanjanje povečuje obremenitev na diske ledvenega in torakalnega dela in na ledveni in poslabšuje simptome.
- Tek: tek predstavlja konstantne obremenitve na medvretenčne ploščice in pogosto poslabšuje simptome.
- Dvigovanje težkih predmetov: dvigovanje težkih predmetov iz predklona predstavlja preobremenitev hrbtenice in diskov, zaradi česar pogosto pride do poslabšanja bolečine.
- Kašlanje in kihanje: kašljanje in kihanje zahteva sunkovito aktivacijo trebušnih in hrbteničnih stabilizatorjev, kar pogosto sproži bolečino.
Kateri so vzroki in dejavniki tveganja za protruzijo diska?

Vzroki (posredni, neposredni) in dejavniki tveganja za protruzijo diska so naslednji.
Kateri so posredni vzroki?
Posredni vzroki za protruzijo diska so naslednji.
- Degeneracija diska: degeneracija diska posredno vpliva na nastanek protruzije (posredni vzrok), saj povzroča fizično znižanje diska, dehidracijo in krhkost, kar poveča tveganje za degenerativne spremembe. Degeneracija diska je tesno povezana s staranjem in ponavljajočih (dolgotrajnimi) preobremenitvami hrbtenice.
- Ponavljajoče obremenitve: ponavljajoče obremenitve hrbtenice, do katerih prihaja pri dvigovanju težkega bremena, prisilni drži, rotaciji trupa ali prepogibanju zgornjega dela telesa posredno vplivajo na razvoj protruzije (posredni vzrok), saj povečuje obremenitve na hrbtenico. Do ponavljajočih obremenitev pogosto prihaja pri zobarjih, v gradbeništvu, transportu, negovalnem delu in in intenzivni vadbi.
- Genetska predispozicija: genetska predispozicija je posredni vzrok za protruzijo diska, saj genetske spremembe kolagenskih vlaken in medvretenčne strukture oslabijo diske in povečajo dovzetnost za degenerativne spremembe.
- Poškodba kolka: poškodba kolka pogosto posredno vpliza na nastanek protrzuije diska (posredni vzrok), saj spremeni biomehaniko hoje in drže, ter tako poveča obremenitve ledvenega dela.
- Slaba telesna drža: slaba telesna drža v obliki kifoze, lordoze, skolioze in anteriornnega nagiba medenice so posredni vzrok protruzije, saj povzročajo neenakomerne obremenitve na hrbtenico in povečujejo tveganje za degeneracijo diskov.
Neposredni (primarni) vzroki
Neposredna (primarna) vzroka za protruzijo diska sta naslednja.
- Poškodba (travma): poškodba hrbtenice (travma), do katere pogosto pride ob neposrednem močnem ali sunkovitem udarcu (športna ali prometna nesreča) je neposredni vzrok protruzije, saj povzroči neposredno izbočenje diska.
- Nenadna preobremenitev hrbtenice: nenadna preobremenitev hrbtenice ob dvigu težkega bremena, zasuku ali doskoku iz višine je neposredni vzrok protruzije diska, saj povzroči takojšnje in neposredno izbočenje.
Kateri so dejavniki tveganja pri slovenski populaciji?
Dejavniki tveganja (ključni, pomembni, zanemarljivi) pri slovenski populaciji so naslednji.
- Prekomerna telesna teža: prekomerna telesna teža je ključen dejavnik tveganja za protruzijo diska, saj povečuje obremenitve na hrbtenico v razmerju 1:4 (1Kg telesne teže poveča obremenitev hrbtenice za 4Kg).
- Sladkorna bolezen: sladkorna bolezen je ključni dejavnik tveganja, saj poveča verjetnost nastanka protruzije za od 1,3 do 1,6 krat. Sladkorna bolezen povzroča kronično hiperglikemijo, ki pospeši degenerativne spremembe medvretenčnih ploščic in s tem poveča verjetnost izbočenja (protruzije).
- Sedentarnost (sedeči poklici): sedentarnost je ključen dejavnik tveganja za razvoj protruzije, saj 6 do 8 urno delo poveča tveganja za nastanek za 30%. Sedentarni poklici v Sloveniji, ki so izpostavljeni protruziji vključujejo računalničarje, zobozdravnike.
- Kajenje: kajenje je pomemben dejavnik tveganja, saj poveča možnost za nastanek protruzije za 7 do 10%. Kajenjen zmanjšuje prekrvavljenost medvretenčnih diskov, zaradi česar so ti manj elastični in bolj dovzetni za degenerativne spremembe.
- Fizično zahtevno delo: fizično zahtevno delo, ki vključuje veliko dviganja, vlečenja in nošenja v prisilnih položajih, je ključen dejavnik tveganja za razvoj protruzije, saj poveča verjetnost nastanka za 5 do 20%. Fizično zahtevno delo poveča obremenitve na hrbtenico, zaradi česar je ta bolj izpostavljena degenerativnim spremembam.
- Staranje: staranje je pomemben dejavnik tveganja za razvoj protruzije, saj se verjetnost za protruzijo diska med 30 in 60 letom starosti poveča za 16%. S staranjem prihaja do degenerativnih sprememb medvretenčnih ploščic ( izguba vode, elastičnosti in višine), zaradi česar so te bolj porozne in občutljive za poškodbe.
- Demografski dejavniki: demografski dejavniki kot sta regija in spol sta zanemarljiva dejavnika tveganja za protruzijo. Ljudje iz Ljubljanske regije so zaradi večjega deleža sedečih poklicev bolj izpostavljeni razvoju protruzije; rav tako so Slovenci 1,5 krat bolj izpostavljeni od Slovenk.
Konzervativno zdravljenje protruzije diska brez operacije

Konzervativno zdravljenje je v skladu s smrnicami NICE prva izbira pri protruziji diska, saj omogoča izboljšanje stanja v 97% primerov brez operacije. Naše telo je ob konzervativnih ukrepih sposobno samo odstraniti del izbočenega diska (od 40 do 53% v enem mesecu) in z njim povezane simptome.
Ob konzervativnem zdravljenju 50% pacientov občuti izboljšanje v 10 dneh, 75 % v 4 tednih, večina pa okreva v 6 do 12 tednih.
Konzervativno zdravljenje protruzije vključuje naslednje metode.
- Samopomoč
- Fizioterapija in kineziološka vadba
- Protibolečinska in protivnetna zdravila
- Alternativne oblike zdravljenja
Specialno zdravljenje protruzijo diska poteka v treh fazah: akutna, post akutna in faza vzdrževanja
Akutna faza
4-6 tednov
Post-akutna faza
6 -12 tednov
Faza vzdrževanja
12-24 tednov
Akutna faza
1. Akutna faza: samopomoč in fizioterapija
V akutni fazi se osredotočamo na odpravo akutnih simptomov, kot so bolečina, vnetje, zakrčenost in omejena gibljivost, s pomočjo ukrepov samopomoči, ter manualne in podporne (fizikalne) fizioterapije.
Samopomoč: kako si lahko sami pomagate pri protruziji diska?
Ukrepi s katerimi si lahko pri protruziji diska pomagate sami zmanjšati bolečine, zakrčenost in vnetje so naslednji.
- Počitek: počitek je oblika samopomoči, s katero pri protruziji diska umirimo začetno hudo bolečino. Počitek naj ne traja več kot 48h oz dokler traja huda akutna bolečina. Počitek, ki traja več kot 48h dodatno zakrči mišice in poslabša simptome.
- Gretje/hlajenje: gretje/hlajenje je oblika samopomoči, s katero pri protruziji diska lahko zmanjšate vnetje in bolečino. Gretje in hlajenje pospeši pretok krvi in sproži regenerativne procese, ter tako zmanjša simptome. Hlajenje je priporočljivo za čas akutne bolečine do 74 ur po nastopu bolečine, gretje pa je priporočljivo, ko se bolečina umiri.
- Pravilna telesna drža: pravilna telesna drža je ukrep s katerim zmanjšamo pritisk na medvretenčne diske in preprečimo napredovanje protruzije. Pravilno telesno držo zagotovimo z zavestnim vzdrževanjem naravne krivine hrbtenice, enakomerno porazdelitvijo telesne teže in ergonomskimi položaji pri sedenju, stanju in dvigovanju predmetov.
- Pravilno dvigovanje bremena: pravilno dvigovanje bremena je oblika samopomoči, s katero preprečite preobremenitev ledvenega dela in poslabšanje simptomov. Pravilno dvigovanje bremena je dvigovanje iz počepa (ne iz predklona), brez rotacije in z bremenom tik ob telesu.
- Izboljšanje spalnega položaja: izboljšanje spalnega položaja, tako da spite na boku z blazino med koleni in na trdi vzmetnici razbremeni ledveni del hrbta in lajša simptome.
- Izogibanje dolgotrajnemu sedenju: izogibanje dolgotrajnemu sedenju je ukrep samopomoči s katerim preprečimo preobremenitev ledvenega dela hrbtenice. Izogibanje dolgotrajnemu sedenju dosežemo z rednimi premori na vsakih 60min.
Manualne fizioterapevtske tehnike
Manualne fizioterapevtske tehnike za protruzijo diska so naslednje.
- Manipulacijo mehkih tkiv: manipulacija mehkih tkiv je oblika manualne terapije, s katero izboljšamo prekrvavitev, zmanjšamo vnetje v tkivu in sprostimo obhrbtenične mišicemišic, ter tako zmanjšamo pritisk na prizadet disk.
- Mobilizacijo mehkih tkiv: mobilizacija mehkega tkiva je manualna fizioterapevtska tehnika s katero zboljšamo gibljivost hrbtenice in zmanjšamo togosti, s čimer razbremenimo ledveni del in zmanjšamo bolečino pri gibanju.
- Trigger point terapija: trigger point terapija je manualna fizioterapevtska tehnika, s katero izboljšamo mišično funkcijo ter zmanjša obremenitev na ledveno hrbtenico.
Fizikalne (protibolečinske) tehnike
Fizikalne (protibolečinske) tehnike za protruzijo diska so naslednje.
- TECAR: TECAR je fizikalna (protibolečinska) metoda zdravljenja s katero pri protruziji pospešimo prekrvavitev, zmanjšamo vnetje ter sprostimo napete mišice, ter tako olajšamo bolečino.
- Terapevtski ultrazvok (UZ): terapevtski ultrazvok (UZ) je podporna fizikalna tehnika, s katero pri protruziji diska zmanjšamo vnetje in oteklino, ter povečamo elastičnost obhrbteničnih struktur. To nam omogoča lažjo izvedbo vadbenega dela fizioterapije in povrnitev funkcionalnosti gibanja.
- SUMMUS laser: SUMMUS laser je podporna fizioterapevtska tehnika s katero pospešimo regeneracijo tkiva, zmanjšamo vnetje in tako zmanjšamo bolečino v poškodovanem obhrbteničnem tkivu.
Ledvena protruzija diska je najpogostejša oblika protruzije, saj se pojavi v 95% vseh primerov. Vratna (cervikalne) in prsna (torakalna) protruzija so bolj redke in povzročajo drugačne simptome, ki so navedeni spodaj.
Post-akutna faza
2. Post akutna faza: gibana terapija
V postakutni fazi rehabilitacije s pomočjo gibalne vadbe (terapije) razbremenimo poškodovani segment hrbtenice, povečamo njeno mobilnost, izboljšamo kontrologibanja pacienta in začenjamo z aktivacijo globokih stabilizatorjev trupa.
V post akutni fazi izvajajo vaje za mobilizacijo in raztezanje, ter vaje za aktivacijo in stabilizacijo trupa, ki so navedene spodaj.
Vaje za mobilizacijo in raztezanje so vaje s katerimi raztezamo in krepimo obhrbtenične mišice, mišice medeničnega dna, ter rotatorjev kolka, da povrnemo polno funkcionalno gibljivost hrbtenice in obsklepnih struktur.
Vaje za mobilizacijo in raztezanje so naslednje.
- Vaja ‘mačka-krava’ (cat-cow)
- Raztezanje kolena k prsnemu košu
- Raztezanje zadnje stegenske mišice (razteg zadnje lože)
- Položaj otroka
- Položaj kobre
- Raztezanje v ekstenzijo v ležečem položaju (Prone extension stretch)
Vaje za aktivacijo in stabilizacijo trupa so vaje s katerimi razbremenimo poškodovan del hrbta in tako dolgoročno zmanjšamo bolečine.
Vaje za aktivacijo in stabilizacijo trupa so naslednje.
- Aktivacija trebušnih mišic (Abdominal bracing)
- Most (bridge)
- Modificirana deska (plank)
Faza vzdrževanja
3. Kineziloška faza: dolgoročno vzdrževanje
Cilj faze dolgoročnega vzdrževanja je obnovitel polne gibalne funkcije, izgradnja fizične odpornosti pred ponovitvijo poškodbe, ter vrnitev k delovnim in športnih aktivnostim.
Cilj te faze je pacienta opolnomočiti za samostojno obvladovanje simptomov in ga izobraziti (edicirati) o prilagoditvah delovnega mesta, aktivnosti, spalnega položaja in sklopu vaj za samostojno domače izvajanje.
Dolgoročno vzdrževanje stanja dosegamo z naslednjimi sklopi vaj.
Napredna krepitev trupa in stabilizacija
- Vaja ‘ptica-pes’ (z dolgim zadrževanjem in nadzorom)
- Stranska deska (Side plank)
- Veslanje z rameni (Shoulder row – za stabilizacijo ramen in zgornjega dela hrbta)
- Most (z eno nogo ali daljšim zadrževanjem)
Obnovitev polne gibljivosti in drže
- Raztezanje hrbtenice v fleksijo (upogib) (ko je fleksija že varna)
- Ekstenzija v stoječem položaju
- Ekstenzija ledvenega dela v stoječem položaju
Funkcionalna integracija
- Vključitev športno specifičnih vaj in vzdrževanje Ohranjanje dobre drže skozi ves dan
Kdaj lahko pričakujete umiritev simptomov?
Pri pacientih z blažjo obliko protruzije se stanje ob počitku in manjših prilagoditvah ponavadi spontano umiri ali celo popolnoma obnovi v nekaj tednih. Številni pacienti nam poročajo o izboljšanju stanja že po 14 dneh, pri čemer pa gre ponavadi za blažje oblike izbočenja.
V sakem primeru lahko pričakujete umiritev akutnih simptomov (bolečina, zakrčenost in omejena gibljivost) v obdobju 4-6 tednov. Ta čas se lahko skrajša z pasivnimi fiioterapevtskimi tehnikami.
Za dolgoročno izboljšanje stanja je potrebna specialna fizioterapija, ki z usmerjeno vadbo odpravi telesne deficite pacienta, in z prilagoditvami življenskega sloga zmanjša obremenitve na poškodovani disk. Veliko število pacientov nam poroča o dolgotrajnem izboljšanju stanja prav ob začetku vadbenega programa.
Kdaj lahko pričakujete popolno okrevanje in vrnitev k športnim aktivnostim?
Popolno okrevanje in vrnitev v šport je odvisna od velikosti protruzije in lahko traja od od 8-24 tednov
Katera protibolečinska in protivnetna zdravila pomagajo pri protruziji diska?
Protibolečinska in protivnetna zdravila za blago, zmerno in hudo bolečino, ter vnetje so naslednja.
Blaga bolečina ali vnetje (brez recepta)
Protibolečinska in protivnetna zdravila za blago bolečino (brez recepta) so naslednja.
- Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAR): nesteroidna protivnetna zdravila (NSAR) se uporabljajo za zmanjšanje vnetja in lajšanje bolečine
- Analgetiki (paracetamol): analgetiki se uporabljajo za lajšanje začetne (osnovne) bolečine in so na voljo brez recepta.
Protibolečinska in protivnetna zdravila za blago bolečino (brez recepta) se uporabljajo za začetek zdravljenja in samopomoč.
Blaga do zmerna bolečina (zdravila na recept)
- Mišični relaksanti: mišični relaksanti so zdravila umirjanje zmerne in hude bolečine, ki primarno sproščajo zakrčene mišice.
- Oralni steroidi: oralni steroidi so oblika zdravil za umiritev hude in zmerne sistemske bolečine, ki jo povzroča pritisk na živec.
Huda, vztrajna bolečina (specialistični postopek)
- Epiduralna steroidna injekcija: epiduralna steroidna injekcija je oblika zdravila, ki se uporablja za lajšanje hude bolečine in vnetja, ki se ne odziva na blažja zdravila. Epiduralno steroidno injekcijo injecira zdravnik po specialističnem pregledu.
Uporaba protibolečinskih in protivnetnih zdravil pri zdravljenju perotruzije diska je priporočljiva v primeru hude bolečina ali gibalnih omejitev, ki onemogočajo izvajanje vsakodnevnih dejavnosti kot so hoja, spanje in vstajanje.
Zdravila so podporna oblika fizioterapevtskemu zdravljenju, saj omogočajo začasno zmanjšanje močne bolečine, vnetja in gibalnih omejitev, da se pacienta lahko vključi v fizioterapevtsko in kineziološko obravnavo.
Zdravljenje protruzije diska zgolj s protibolečinskimi in protivnetnimi zdravili dolgoročne ne prinaša rezultatov, saj je usmerjeno na zmanjšanje simptomov, ne odpravi pa vzrokov za bolečine.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje pri protruziji diska?
Operativno zdravljenje je potrebno zgolj pri 3% protruzij diska. Indikacije za operacijo (relativne in absolutne) so navedene spodaj.
Absolutne indikacije (operativni poseg v 24 do 36 ur)
- Izguba občutka ali nadzora nad mehurjem ali črevesjem (inkontinenca)
- Odrevenelost ali parestezija v področju jahalnih hlač (znaki sindroma kavde ekvine)
- Progresivna mišična oslabelost v eni ali obeh nogah, ki povzroča funkcionalne težave (hoja, dvig stopala)
- Napredujoči nevrološki izpadi z znaki mielopatije (odsotnost občutka, popolna otopelost)
Absolutne indikacije zahtevajo takojšen posvet z zdravnikom in pogosto izvedbo operativnega posega v 24 do 36 urah.
Relativne indikacije (elektivnost operativnega posega)
- 6 mesečno konzervativno zdravljenje ni prineslo izboljšanja
- Huda, vztrajna bolečina, ki otežuje ali onemogoča vsakodnevne aktivnosti (delo, hoja, spanje, sedenje)
- Oslabelost v eni ali obeh nogah, če je stabilna a funkcionalno moteča in ne napreduje
- Močna živčna bolečina, ki seva v eno ali obe nogi in vztraja kljub ustreznemu konzervativnemu zdravljenju
Relativne indikacija zahtevajo takojšen obisk zdravnika, izvedba operacije pa je odvisna od intenzitete bolečine, vpliva na delo in aktivnosti, ter želje pacienta.
V sloveniji se na letni ravni izvede med 1,700 in 1,800 operacij protruzije diska. Operacija se najpogosteje izvede z minimalno invazivnim posegom (laminektomijo ali diskektomijo), pri katerem se odsrani izbočeni del diska in sprosti utesnejn živec.
Če se protruzija ponavlja ali pa jo spremlja nestabilnost hrbtenice se zdravnik pogosto odloči za zamenjavo diska ali pa spinalno fuzijo, pri kateri spoji skupaj sosednja vretenca.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 4 tednov do 1 leta, odvisno od vrste operativnega posega, ciljev posameznika in velikosti poškodbe. 75 – 93 % pacientov se po operativnem zdravljenju protruzije diska vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.
Katere so vaje za protruzijo diska?
Stabilizacijske, dekompresijske in raztezne vaje za protruzijo diska so navedene spodaj.
Stabilizacijske vaje
S stabilizacijskimi vajami kirpimo mišice trupa (transverzalni abdominis, multifidus) z namenom zmanjšanja mehanskih obremenitev na disk in posledično bolečine. Stabilizacijske vaje pri protruziji diska so naslednje.
1. Vaja: Most (Bridge exercise)

- Lezite na hrbet in pokrčite kolena, stopala naj bodo v širini bokov in plosko na tleh.
- Aktivirajte trebušne mišice, kot bi želeli potegniti popek navzdol, nato pa dvignite zadnjico od tal. Ob dvigu izdihnite in zadržite položaj nekaj sekund, pri tem pazite, da hrbtenica ostane v nevtralnem položaju.
- Ob vračanju v začetni položaj rahlo vdihnite.
- Ponovite 10–15-krat
2. Vaja: Bird-dog exercise

- Postavite se v klečeči položaj na vseh štirih.
- Aktivirajte trebušne mišice za stabilizacijo hrbtenice, nato pa ob izdihu dvignite iztegnjeno nogo in zadržite položaj nekaj sekund.
- Ob vdihu počasi vrnite nogo nazaj in ponovite z drugo nogo.
- Težjo različico vaje izvedete tako, da istočasno z dvigom noge dvignete tudi nasprotno roko.
- Naredite 8–12 ponovitev na vsaki strani
3. Vaja: Stranski most (Side plank exercise)

- Lezite na bok in telo poravnajte v ravno linijo (glava, trup, noge).
- Naslonite se na podlaket, pri čemer mora biti komolec neposredno pod ramo.
- Aktivirajte trebušne mišice in dvignite boke od tal ter zadržite položaj 5-10 sekund.
- Če je vaja pretežka, jo lahko izvajate z upognjenimi koleni.
- Ponovite 10-15x
Dekompresijske vaje
Dekompresijske vaje pomagajo pri postavitvi hrbtenice v nevtralen položa in razbremenitvi poškodovanega segmenta. Dekompresijske vaje so naslednje.
5. Vaja: Položaj kobre (cobra pose)
- Ulezite se na trebuh, s ploskvami rok na tleh pod rameni. Noge naj bodo vzporedne in razširjene v širini ramen. Čelo je na tleh.
- Z izdihom nežno pritisnite dlani ob tla. Počasi dvignite glavo in prsni koš s tal. Uporabite mišice hrbta, ne rok, da se dvignete. Roke so tukaj zgolj opora.
- Ramena potisnite stran od ušes in jih potegnite nazaj. Komolci naj bodo rahlo pokrčeni ob telesu. Boki naj ostanejo na tleh.
- Raztezanje morate čutiti v sprednjem delu telesa, v trebuhu, in nežno kompresijo v spodnjem delu hrbta. Ne smete čutiti ostre ali neprijetne bolečine.
- Zadržite položaj za 15 do 30 sekund. Dihajte globoko in sproščeno.
- Z izdihom se počasi spustite nazaj na tla. Ponovite 3 do 5-krat.
6. Vaja: Stoječi izteg hrbta (standing lumbar extension)
- Postavite se v vzravnan položaj, s stopali v širini ramen.
- Dlani položite na spodnji del hrbta (ledveno hrbtenico), z dlanmi ob zadnjico in prsti obrnjenimi navzdol, da nudijo oporo.
- Počasi in kontrolirano se začnite nagibati nazaj (v izteg).
- Hkrati s pomočjo dlani podpirate ledveni del, da se gibanje zgodi pretežno iz hrbtenice (usločenje), glava pa naj sledi gibanju trupa.
- Pri tem poskušajte narediti vdih.
- Ko dosežete skrajno točko v nebolečem obsegu, se počasi vrnite v izhodiščni, vzravnan položaj.
- Pri tem poskušajte narediti izdih.
- Vajo izvajate v nebolečem obsegu giba
Raztezne vaje
Raztezne vaje so oblika vaj s katerimi obnovimo gibljivost in zmanjšamo napetosti v obhrbteničnih in kolčnih mišicah. Raztezne vaje pri protruziji diska so naslednje.
8. Vaja: Mačka-krava (cat-cow stretch)
- Postavite se v položaj na vseh 4 tako, da je hrbtenica ravna in vrat v podaljsku trupa.
- Medenico obrnite v smeri naprej kot bi hoteli povečati ledveno krivino. Istočasno greste z glavo v zaklon in poglejte v smeri navzgor. Pri tem poskušajte narediti vdih.
- Potem medenico obnite v smeri nazaj, tako da sramnico zvijete proti sebi (kot bi hoteli skriti repek mad nogami).
- Istočasno greste z glavo navzdol in pogledate v smeri med roke. Pri tem poskušajte narediti izdih. Vajo izvajate v nebolečem obsegu giba.
9. Vaja: Raztezanje zadnje stegenske mišice (hamstring stretch )
- Stojte vzravnano ob steni ali drugem ravnem predmetu. Eno nogo iztegnite naprej, stopalo pa dvignite navzgor.
- Počasi se nagibajte naprej v bokih, pri tem pa držite hrbet raven.
- Raztezanje morate čutiti vzdolž zadnje strani iztegnjene noge (zadnje lože). Ne smete čutiti ostre bolečine.
- Ostanite v tem položaju 15-30 sekund.
- Počasi se vrnite v stoječi položaj in ponovite z drugo nogo.
10. Vaja: Potisk kolena k prsim (knee to chest stretch)
- Lezite na hrbet, tako da imate pokrčena kolena s stopali ravno na tleh.
- Z desno roko sezite proti desnemu kolenu in desno koleno počasi povlečite proti prnesmu košu.
- Enak gib ponovite z levo roko in levim kolenom.
- Položaj ko z obema rokama držite obe koleni ob prnsnem košu zadržite 15 do 20 sekund.
- Počasi sprostite in spustite najprej eno in potem še drugo nogo nazaj v začetni položaj.
Pogosta vprašanja
Kaj je širokobazna protruzija diska?
Širokobazna protruzija diska je oblika protruzija diska, pri kateri se izboči od 25 do 50 % obsega medvretenčne ploščice. Širokobazna protruzija diska zaradi širše površine izbočenega diska v primerjavi z navadno protruzijo pogosto povzroča difuzne simptome, kot so bolečine v križu in občasna radikularna bolečina v nogi in stopalu, manj pogosto pa hudo akutno bolečino.
Kakšna je razlika med protruzijo diska in hernijo diska?
Hernija diska je izraz za patološko stanje medvretenčne ploščice, pri katerem pride do izbočenja (protruzija) ali izlitja njegove sredice v spinalni kanal (ekstruzija) in do pojava bolečin v križu, nogi ali stopalu.
Protruzija je najblažja oz začetna oblika herniacije diska, zato v stroki včasih tudi rečemo da gre za nepravo ali nepopolno hernijo.
Kakšna je razlika med protruzijo diska in ekstruzijo diska?
Razlika med protruzijo in ekstruzijo diska je v stopnji zdrsa medvretenčne ploščice in intenzivnosti simptomov: pri protruziji je zdrs manjši, saj se sredica diska izboči proti zunanji plasti, vendar je ne predre, pri ekstruziji pa zunanja plast poči in del jedra izstopi vhrbtenični (spinalni) kanal.
Protruzija diska zaradi manjšega izbočenja pogosto ne povzroča težav (asimptomatska) ali povroča blage simptome, ekstruzija diska pa z ekstruzijo diska.
Ali protruzija diska pomeni, da je disk “zdrsnil ven”?
Ne, pri protruziji ne pride do fizičnega premika medvretenčne ploščice; ta se ne premakne iz svoje lege med vretenci, ampak pride zgolj do izbočenja njegovega jedra proti zunanji plasti.
Ali protruzijo diska lahko potisnemo nazaj?
Ne, protruzije ni možno potisniti nazaj na svoje mesto, saj pri tej diagnozi ne gre za dejanski premik diska, ampak zgolj za izbočenje njegove vsebine.
Ali slika magnetne resonance (MRI) pri protruziji diska sovpada z resnostjo simptomov?
Ne, večina protruzij je asimptomatskih in ostane neopaženih, kar pomeni da je prisotna deformacije diska, vendar ne povzroča simptomov.
Ali je protruzija diska oblika poškodbe, obolenja ali bolečinskega stanja hrbtenice?
Da, protruzija diska je poškodbeno (patološko) stanje hrbtenice, ki povzroča bolečine v hrbtenici in nogi.
Naročite se na fizioterapijo protruzije diska v Kliniki Meridian-Fit v Ljubljani
Na spodnji povezavi lahko rezervirate svoj termin za diagnostični pregled in terapevtsko obravnavo protruzije diska.