Piriformis sindrom: simptomi, vzroki in zdravljenje
Piriformis sindrom je izraz za pekočo in zbadajočo bolečino ki prizadene zadnjico in kolk, ter pogosto seva v nogo.Pogosto se pojavi zaradi preobremenitve mišice piriformis, do katere pride ob aktivnostih kot so tek, kolesarjenje ali dolgotrajno sedenje.
V kliniki Meridian-Fit piriformis sindrom učinkovito zdravimo s kombinacijo pasivne fizioterapije, ki vključuje manualne in fizikalne terapije, ter kineziološko vadbo usmerjeno v odpravo mišičnih asimetrij in kompenzatornih gibalnih vzorcev.
Blažje oblike piriformis sindroma se ob počitku, omejitvi sedenja, ter prilagoditvah pogosto umirijo v 7 do 14 dneh. Popolno okrevanje s fizioterapijo praviloma traja od 2 do 3 mesece, odvisno od vzroka za nastanek in intenzivnosti vnetja.
Kaj je piriformis sindrom?
Piriformis sindrom je skupen izraz za bolečino v kolku in zadnjici, ki seva po zadnji strani noge vse do notranjega dela stopala. Bolečina je posledica draženja ishiadičnega živca zaradi prekomerne napetosti ali vnetja mišice piriformis, skozi katero živec poteka.
Ishiadični (sedalni) živec je najdaljši živec v telesu. Izvira iz spodnjega dela hrbtenice in običajno poteka mimo mišice piriformis, pri približno 17 % ljudi po raziskavi: ”Adams and Victor’s Principles of Neurology”, poteka neposredno skozi mišico.
Ob preobremenitvi mišice piriformis, do katere pogosto pride pri kolesarjenju, teku, hoji v hrib ali dolgotrajnem sedenju, se ta vname in utesni ishiadični živec. To povzroča simptome išiasa, zaradi česar je pogosto težko razlikovati med izvorom radikularne bolečine, ki je posledica spinalne stenoze (hernija diska, skolioze, spondiloze) ali piriformis sindroma.
Po podatkih objavljenih v študiji z naslovom: “Piriformis Injection” objavljeni v reviji StatPearls je piriformis sindrom odgovoren za od 0,3 % do 6 % vseh primerov bolečin v križu ali išiasa.
Kakšni so simptomi piriformis sindroma?
Simptomi piriformis sindroma (bolečinski, nevrološki, gibalni) so naslednji.
Pekoča, topa ali zbadajoča bolečina v zadnjici in kolkuBolečina, ki se širi po zadnji strani stegna (išias bolečina)Mravljinčenje (parestezije) ali odrevenelost v nogi ali stopaluMišična šibkost ali utrujenost v prizadeti nogiObčasni občutki “električnih sunkov” vzdolž živcaOmejitev gibljivosti pri hoji ali premikanju kolka
Katere dejavnosti poslabšajo simptome piriformis sindroma?
Dejavnosti, ki poslabšajo simptome piriformis sindroma so naslednje.
- Športne aktivnosti, kot so kolesarjenje, tek in hoja v hrib
- Vstajanje iz sedečega položaja
- Dolgotrajno sedenje ali stanju na mestu
- Neposreden točkovni pritisk na mišico piriformis
- Raztezanje mišice piriformis in rotacija kolka navzven
Katere dejavnosti izboljšajo simptome piriformis sindroma?
Dejavnosti, katere izboljšajo simptome piriformis sindroma so počitek, raztezanje glutealnih mišic in opustitev direktne obremenitve mišice piriformis.
***Simptomi se pojavljajo na eni strani, praviloma na tisti ki prevzema kompenzatorne obremenitve druge noge.
Kako piriformis sindrom ločimo od išiasa in hernije diska?
Piriformis sindrom je izraz za bolečino, ki nastane zaradi pritiska mimice piriformis na ishiadični živec.
Išias je izraz za bolečino, ki se pojavi zaradi utesnitve ishiadičnega živca, katerega vzrok je hernija diska ali druga degeneracija vzdolž njegovega poteka.
Hernija diska je poškodba medvretenčne ploščice, pri kateri izbočeni del diska pritisne na živčne korenine ishiadičnega živca in povzroča išiasu podobno bolečino.
Piriformis sindrom ločimo od išiasa in hernije diska po naslednjih značilnostih.
- Bolečina v ledvenem delu hrbta, ki se ob počitku umiri je značilna za draženje ishiadičnega živca pri herniji diska. Za piriformis sindrom je značilno, da je bolečina lokalizirana v zadnjici, ter da se z mirovanjem poslabša.
- Bolečina, ki se pojavi ob pobiranju predmetov iz predklona, hitrem zasuku v ledvenem delu ali drugi obliki preobremenitve hrbtenice, je značilna za išias ali hernijo diska. Bolečina pri piriformis sindromu se pojavi ob dejavnostih ki obremenjujejo ritne mišice ali pa povzročajo dolgotrajen neposreden pritisk na mišico (dolgotrajno sedenje, kolesarjenje, tek).
- Raztegovanje mišice piriformis, ki ne izzove poslabšanja simptomov nakazuje na hernijo diska ali išias. Pri piriformis sindromu raztezanje mišice izzove poslabšanje simptomov kot sta ostra in pekoča bolečina.
Kakšna je verjetnost, da je piriformis sindrom vzrok za bolečine v hrbtu?
Verjetnost, da je piriformis sindrom vzrok za bolečine v hrbtu je sledeč študiji z naslovom: “Prevalence of Piriformis Syndrome in Chronic Low Back Pain Patients. A Clinical Diagnosis with Modified FAIR Test” objavljeni v reviji PAIN Practice 17,2 %.
Pri katerih simptomih je priporočljiv obisk zdravnika?
Obisk zdravnika je priporočljiv pri naslednjih simoptomih piriformis sindroma.
- Hipno poslabšanje bolečine
- Hipno povišanje telesne temperature
- Nezmožnost zadrževanja blata in urina
- Nenaden pojava hujše odrevenelosti in šibkosti nog, zanašanje ali celo padanje stopala
Simptomi nakazujejo na resnejše nevrološko stanje, ki potrebuje takojšnjo zdravniško pomoč, saj lahko privede do nepopravljive poškodbe živcev.
Kateri so vzroki za nastanek piriformis sindroma?
Vzroki za nastanek piriformis sindroma so povezani z preobremenitvijo, pritiskom, mišičnim neravnovesjem, poškodbo ali anatomsko posebnostjo mišice piriformis.
Vzroki za nastanek piriformis sindroma so naslednji.
preobremenitev mišice piriformispritisk na mišico piriformisudarec v zadnjicomišično neravnovesje v medenici ali trupuanatomska posebnost v dolžini ali legi mišice piriformisokužba, vnetje ali tumor
Katere so dejavnosti, ob katerih pride do nastanka piriformis sindroma?
- Kolesarstvo: kolesarstvo je oblika športne aktivnosti, pri kateri pride do neposredne obremenitve in pritiska na mišico piriformis, kar pogosto povzroči nastanek piriformis sindroma.
- Tek: tek je oblika športne aktivnosti, pri kateri pride de neposredne obremenitve glutealnih mišic. Kadar so večje glutealne mišice slabše vzdržljive, njihovo funkcijo prevzame mišica piriformis, ki postane prekomerno napeta ali vneta, kar vodi v nastanek piriformis sindroma.
- Dolgotrajno sedenje ali stanje na mestu: dolgotrajno sedenja, zlasti s prekrižanimi nogami, ter dolgotrajna stoja na mestu povzročita preobremenitev mišice piriformis in povzročata nastanek piriformis sindroma.
Kakšen je vpliv anatomske lege mišice piriformis k nastaneku sindroma?
Piriformis je majhna hruškasta mišica, ki se nahaja neposredno pod veliko zadnjično mišico oziroma Gluteus maximus, nad njo pa ležita mišici Gluteus medius in minimus. Mišica izvira iz sprednje strani križnice in se prečno narašča na rob stegnenice, pri tem pa s svojo napetostjo povzroča mehansko stiskanje žil in živcev, ki prehajajo iz medenice v glutealno območje. Med najpomembnejšimi živci, ki potekajo skozi mišico je tudi ishiadični živec.
Njena posebna anatomska lega omogoča, da pri pretirani napetosti povzroča kompresijo ishiadičnega živca, kar se lahko razvije v t. i. piriformis sindrom. Po mnenju ortopedinje dr. Karen Hambly z Univerze v Kentu je “prav globoka lega mišice in njena neposredna interakcija z ishiadičnim živcem razlog, da klinična diagnostika pogosto zamenjuje simptome z ledveno radikulopatijo.”
Kakšne so možnosti zdravljenja piriformis sindroma?
Možnosti zdravljenja piriformis sindroma vključujejo fizioterapijo in kineziologijo, samopomoč in operacijo. Izbira zdravljenja je odvisna od oblike piriformis sindroma
- Fizioterapija in kineziološka vadba: fizioterapija in kineziološka vadba sta primarni obliki zdravljenja piriformis sindroma. Fizioterapija in kineziološka vadba sta konzervativni obliki zdravljenja piriformis sindroma in vključujeta metode pasivne fizioterapije (manualne in fizikalne), ter aktivne kineziološke vadbe.
- Samopomoč: samopomoč je oblika konzervativnega zdravljenja piriformis sindroma. Samopomoč je učinkovita oblika zdravljenja blažjih oblik piriformis sindroma. Samopomoč vključuje počitek, protibolečinska in protivnetna zdravila in začasno opustitev aktivnosti, ki sprožajo simptome.
- Operation zdravljenje: operativno zdravljenje (operacija) je oblika invazivnega zdravljenja piriformis sindroma. Operativno zdravljenje se izvede samo pri težjih oblikah piriformis sindroma, pri katerih prihaja do nevroloških izpadov, izgube moči ali padanja stopala in kadar predhodno konzervativno zdravljenje po šest mesecih ni bilo uspešno.
Zdravljenje piriformis sindroma s fizioterapijo in kineziološko vadbo Meridian-Fit
Zdravljenje piriformis sindroma s fizioterapijo in kineziološko vadbo v kliniki Meridian-Fit vključuje pasivne fizioterapevtske tehnike (manualne in fizikalne terapije), edukacijo pacienta, ter individualno prilagojeno kineziološko vadbo. Fizioterapevtski in kineziološki program rehabilitacije v kliniki Meridian-Fit je usmerjena v celostno zdravljenje piriformis sindroma, saj ne odpravlja zgolj bolečine, ampak vzrok za nastanek težav.
Fizioterapevtska rehabilitacija piriformis sindroma poteka v treh fazah: diagnostični pregled, pasivna fizioterapija in kineziološka vadba.
Posamezne faze so podrobneje opisane spodaj.
Diagnostični pregled
Fizioterapija
(1-2 tedna)
Kineziološka vadba
(6-8 tednov)
Diagnostični pregled
1. Faza: Diagnostični pregled za ugotovitev vzrokov simptomov
V kliniki Meridian-Fit je diagnostična obravnava prvi korak pri zdravljenju piriformis sindroma. Vzroke za nastanek težav ugotavljamo po načelu izločanja, saj enake simptome kot piriformis sindrom lahko povzročajo tudi druga zdravstvena stanja, na primer išias, hernija diska ali spinalna stenoza.
Diagnostični pregled v centru Meridian-Fit obsega anamnezo, klinični pregled in po potrebi slikovno diagnostiko.
Med anamnezo pridobimo podatke o predhodnih poškodbah, športnih aktivnostih, poklicu in dejavnostih, ki izzovejo bolečino.
Klinični pregled vključuje analizo položaja stopal, saj je pri pacientih s piriformis sindromom pogosto prisotna zunanja rotacija kolčnega sklepa. Poleg tega ocenjujemo telesno držo, hojo, gibljivost kolkov ter morebitno asimetrijo v mišični moči glutealnih mišic, ki sodelujejo pri odmiku noge. Palpatorno preverimo tudi občutljivost mišice piriformis ter ledvenih obhrbteničnih mišic na pritisk.
Slikovno diagnostiko uporabimo, kadar klinična slika ni dovolj jasna, testi niso zanesljivi ali obstaja sum na druge patologije. Čeprav slikovna diagnostika ne potrdi piriformis sindroma, je ključna za izključitev drugih možnih vzrokov simptomov, kot so hernija diska ali spinalna stenoza. Uporabljamo metode, kot so CT, MRI, ultrazvok (UZ) in elektromiografija (EMG).
Zamuda pri prepoznavanju in zdravljenju sindroma lahko vodi do patoloških sprememb na ishiadičnem živcu in kronične disfunkcije mišično-skeletnega sistema. Te spremembe lahko povzročijo bolečino, mravljinčenje, odrevenelost in mišično oslabelost. Zato sta pravočasna diagnoza in hiter začetek terapije ključnega pomena.
Fizioterapija
2. Faza: Umiritev simptomov s pasivnimi fizioterapevtskimi tehnikami.
V akutni fazi smo usmerjeni v umiritev ali odpravo akutnih simptomov piriformis sindroma kot so bolečina, mišična zakrčenost, vnetje in sklepne gibljivostne omejitve s pomočjo manualnih in podpornih instrumentalnih tehnik.
V kliniki Meridian-Fit za umiritev simtpomov uporabljamo manualne technike ki so navedene in opisane spodaj.
- Mobilizacijo kolčnega sklepa ter lumbosakralnega predela uporabljamo za izboljšanje gibljivosti kolčnega sklepa in zmanjšanje pritiska na ishiadični živec
- Miofascialno sproščanje uporabljamo za razbremenitev fascialne napetosti okoli mišice piriformis
- Globinnsko masažo uporabljamo za sproščanje napetih mišičnih točk zadnjice
- Dry needling uporabljamo za razbijanje globlje mišične napetosti in refleksne sprostitve
**Terapijo miofascialnih prožilnih točk (trigger point therapy) v akutni fazi ne izvajamo, ker lahko povzroči poslabšanje stanja.
V kliniki Meridian-Fit pri fizioterapevtski obravnavi piriformis sindroma uporabljamo naslednje instrumentalne metode, ki pomagajo pri lajšanju bolečine, sprostitvi mišic in izboljšanju prekrvavitve:
- Toplotna terapija (topli obkladki, TECAR terapija):
z njo povečujemo prekrvavitev, sproščamo napete mišice in pospešujemo presnovo v tkivih, kar na omogoča pospešiti lajšanje bolečine. - Elektroterapija (TENS, interferenčna terapija):
s TENS terapijo lajšamo bolečino z zaviranjem bolečinskih signalov v živčnem sistemu, z interferenčno terapijo pa delujemo globlje in spodbujamo prekrvavitev ter sprostitev mišičnih vlaken. - Terapevtski ultrazvok (UZ):
s pomočjo visokofrekvenčnih valov izboljšujemo mikrocirkulacijo in presnovo v tkivih, zmanjšuje vnetje ter pospešuje celjenje poškodovanih mišičnih struktur. - Laserska terapija:
uporabljamo jo predvsem protibolečinsko in protivnetno, saj ta pospešuje celično obnovo ter zmanjšuje oteklino v prizadetem območju.
Kineziološka vadba
3. Faza: Individualna kineziološka vadba za obnovitev popolne telesne funkcionalnosti.
S kineziološko vadbo začnemo, ko je pacient ponovno sposoben gibanja brez bolečin. V tej fazi z individualno prilagojenimi vajami odpravljamo vzroke za nastanek piriformis sindroma. Najpogostejši med njimi so mišično neravnovesje in oslabljene glutealne mišice, kar vodi do preobremenitve mišice piriformis. Vadba je zato usmerjena predvsem v krepitev glutealnih mišic in izboljšanje splošne telesne pripravljenosti.
Z individualnim vadbenim programom pacientom omogočimo varno vrnitev k vsakodnevnim in športnim dejavnostim ter dolgoročno zmanjšamo tveganje za ponovitev težav.
Individualna kineziološka vadba vključuje štiri glavne sklope:
- Stabilizacijske vaje:
Osredotočene so na stabilnost medenice in hrbtenice. Izvajamo jih za izboljšanje mehanike gibanja, telesne drže in mišično-skeletnega ravnovesja. - Raztezne vaje:
Vključujejo predvsem raztezanje mišice piriformis z namenom podaljšanja mišičnih vlaken, odprave zakrčenosti in pospešitve regeneracije. - Krepilne vaje:
Namenjene so povečanju moči in vzdržljivosti mišic gluteus maximus in gluteus medius. S tem zmanjšujemo obremenitev na mišico piriformis in blažimo simptome. - Mobilizacija živčevja:
Izvajamo jo za izboljšanje prožnosti živčnega sistema, gibljivosti sklepov in zmanjšanje bolečine. Mobilizacija ishiadičnega živca se lahko izvaja že v akutni fazi, vendar previdno, saj pretiran pritisk lahko povzroči dodatne mikro poškodbe živca.
Glavni cilj kineziološke faze je okrepitev glutealnih mišic, predvsem gluteus maximus in gluteus medius, s čimer vzpostavimo ustrezno obremenilno kapaciteto kolčnega sklepa. Hkrati se osredotočamo na oblikovanje pravilnih gibalnih vzorcev, odpravo kompenzacijskih gibov in korekcijo mišičnih deficitov, ki lahko prispevajo k obnovitvi nastanka sindroma.
Koliko časa traja piriformis sindrom in kdaj lahko pričakujete izboljšanje?
- Pri zmernih oblikah, piriformis ob počitku, izogibanju obremenitvam, raztezanju in manualni terapiji izzveni v 7 do 14 dneh.
- Pri blažjih oblikah je vrnitev k športnim aktivnostim kot sta tek in kolesarjenje mogoča v 3 do 4 tednih, pri resnejših primerih pa v 6 do 8 tednih.
- Popolno okrevanje pri piriformis sindromu, ki vključuje popolno odpravo simptomov, obnovitev popolne gibalne funkcije in nizko tveganje za ponovitev poškodbe praviloma nastopi po 4 do 8 tednih, pri kroničnih oblikah pa v 2 do 3 mesecih.
Samopomoč: s katerimi ukrepi si lahko pomagate pri zdravljenju piriformis sindroma?
Ukrepi s katerimi si lahko sami pomagate pri zdravljenju piriformis sindroma so naslednji.
- REDNO GIBANJE: redno gibanje označuje vsakodnevno aktivnost, kot je hojavsaj 30 minut.
- OBVLADOVANJE BOLEČINE S HLAJENJEM ALI GRETJEM: obvladovanje bolečine s hlajenjem ali gretjem je eden izmed ukrepov za zmanjšanje bolečine pri piriformis sindromu. V začetni fazi (do 72 ur po nastopu bolečine) naj se osredotoča na hladne obkladke, kasneje pa na uporabo toplih obkladkov.
- OBVLADOVANJE BOLEČINE IN VNETJA Z UPORABO PROTIBOLEČINSKIH IN PROTIVNETNIH ZDRAVIL: obvladovanje bolečine in vnetja z uporabo protibolečinskih (lekadol) in protivnetni zdravil (Nesteroidna protivnetna zdravila: NSAID, ibuprofen, naproksen) je ukrep s katerim si lahko sami pomagate pri zdravljenju piriformis sindroma.
- IZVAJANJE RAZTEZNIH VAJ: Izvajanje razteznih vaj je ukrep, s katerim si lahko sami pomagate pri zdravljenju piriformis sindroma. Izvajanje razteznih vaj vključuje vsakodnevno nežno raztezanje v sklopih po 30 sekund.
- PRILAGODITEV DELOVNEGA MESTA: prilagoditev delovnega mesta je ukrep, s katerim si lahko sami pomagate pri zdravljenju piriformis sindroma. Prilagoditev delovnega mesta vključuje uporabo sedeče mize, pravilno poravnavo višine ekrana z višino vidnega polja, ter uporabo ergonomskega stola.
Katere so vaje za piriformis sindrom?
Vaje za piriformis sindrom so naslednje.
1. Vaja: Razteg mišice piriformis v ležečem položaju
Ta vaja pomaga pri odpiranju kolkov in raztezanju mišice piriformis.
- Lezite na hrbet, kolena naj bodo pokrčena, stopala na tleh.
- Položite gleženj boleče noge na nasprotno stegno (tik nad kolenom), da oblikujete “št. 4”.
- Z rokami primite spodnjo nogo in jo nežno povlecite proti sebi.
- Razteg bi morali občutiti v zadnjici prekrižane noge.
- Zadržite 20–30 sekund in ponovite na drugi nogi. Izvedite 3 ponovitve na vsaki strani.
2. Vaja: Sedeči razteg piriformisa (na stolu)
Ta vaja prav tako pomaga pri odpiranju kolkov in raztezanju mišice piriformis in je odlična alternativa za tiste, ki težko ležite na tleh. Prav tako je vaja uporabna za raztegovanje med delom.
- Sedite na stabilen stol z ravnim hrbtom in stopali na tleh.
- Gleženj boleče noge položite čez nasprotno koleno.
- Nežno pritisnite koleno navzdol ali se rahlo nagnite naprej iz kolkov (hrbet naj bo raven).
- Občutiti bi morali razteg v zadnjici prekrižane noge.
- Zadržite 20–30 sekund, nato ponovite z drugo nogo. Izvajajte 2–3x na dan.
3. Vaja: Sedeča živčna mobilizacija za sproščanje ishiadičnega živca (“nerve flossing”)
S to vajo boste sprostilii ishiadični živec, izboljšali njegovo gibljivost in zmanjšali draženje, ki ga povzroča pritisk mišice piriformis. Prav tako je vaja uporabna za raztegovanje med delom.
- Udobno se usedite na rob stabilnega stola, z ravnim hrbtom in sproščenimi rameni.
- Stopala naj bodo plosko na tleh, kolena pa pokrčena približno pod kotom 90°.
- Iztegnite eno nogo naprej, tako da je peta na tleh, stopalo pa dvignjeno navzgor, tako da so prsti obrnjeni proti stropu (dorzalna fleksija).
- Hrbet naj ostane raven. Roke naj sproščeno počivajo ob telesu ali na stegnu.
Gibanje izvajajte usklajeno:
- Nagnite glavo naprej (brado proti prsim) in spustite stopalo na tla (plantarna fleksija).
- Nato počasi dvignite glavo nazaj (pogled usmerjen proti stropu), hkrati pa dvignite prste na iztegnjeni nogi navzgor (dorzalna fleksija gležnja).
- Kombinacijo giba nato izmenjujete.
Vajo ponovite 10-krat v počasnem, tekočem ritmu: Glava gor – prsti gor, glava dol – stopalo dol. Cilj vaje je ustvariti “drsni učinek” vzdolž živca (t. i. flossing), brez da bi živec naenkrat močno raztegovali. Vaja naj bo nežna in tekoča.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje piriformis sindroma?
Operativno zdravljenje piriformis sindroma je potrebno , kadar predhodno konzervativno zdravljenje po šest mesecih ni prineslo izboljšanja stanja. Operacija pri piriformis sindromu je prav tako iniciirana v primeru konstantne in intenzivne bolečine, ki ne pojenja, ter v nevroloških izpadov kot je izguba moči, padanje stopala ali zmanjšano senzorično zaznavanje v stopalu.
Kako preprečiti nastanek piriformis sindroma?
Nastanek piriformis sindroma preprečite z upoštevanjem naslednjih nasvetov.
Obvladovanje bolečine s hlajenjem ali gretjemObvladovanje akutnih simptomov z protibolečinskimi tabletiUpoštevanje aktivnih odmorovRedna hoja in gibanjeRedno izvajanje razteznih vaj
Naročite se na fizioterapijo za piriformis sindrom v kliniki Meridian-Fit v Ljubljani
S klikom na spodni gumb se prijavite na diagnostično terapijo, ki je vstopna točka za začetek fizioterapevtske obravnave piriformis sindroma. Pri diagnostičnem pregledu se bomo seznanili z vašim zdravstvenim stanjem in cilji, ter skupaj z vami sestavili individualni rehabilitacisjki načrt za odpravo sindroma.
Rezervacijo termina lahko oddate tudi preko telefona: 070 346 646 ali emaila: [email protected]
Naša klinika se nahaja na Trubarjeva cesta 47, 1000 Ljubljana