Piriformis sindrom: simptome, vzroki in zdravljenje

KAJ MORATE VEDETI?

Piriformis sindrom je izraz za pekočo in zbadajočo bolečino ki prizadene zadnjico in kolk, ter pogosto seva v nogo.
Sindrom nastane zaradi pritiska mišice piriformis na ishiadični živec, ki potek skozi ali ob mišici.
Vzrok za nastanek je preobremenitev piriformisa, do katerega pogosto pride ob teku, kolesarjenju, hoji v hrib ali sedenju – izboljšanje občutimo ob počitku in raztezanju
Piriformis sindrom se ob počitku, omejitvi sedenja, ter raztezanju spontano umiri v 7-14 dneh. Dolgoročno se pozdravi s fizioterapijo in vadbo v 2-3 mesecih.

Kaj je piriformis sindrom in zakaj ga velikokrat zamenjamo s težavami v hrbtenici? Kakšni so simptomi in katere aktivnosti simptome poslabšajo? In najpomembnejše, kako lahko stanje pozdravite in dolgoročno preprečite povrnitev težav, ter kako vam pri tem lahko pomagamo pri Meridian-Fit-u.

Kaj je piriformis sindrom?

Piriformis sindrom je skupen izraz za bolečino v kolku in zadnjici, ki seva po zadnji strani noge vse do notranjega dela stopala. Bolečina je posledica draženja ishiadičnega živca zaradi prekomerne napetosti ali vnetja mišice piriformis, skozi katero živec poteka. Ker podobno bolečino pogosto povzročajo tudi druge oblike pritiskanja na ishiadični živec (hernija diska, spinalna stenoza, tumorji), piriformis sindroma ne diagnosticiramo zgolj na podlagi simptomov, ampak s pomočjo diagnostičnega pregleda in po potrebi še z slikovno diagnostiko (EMG).

Piriformis sindrom povzroča pritisk mišice piriformis na ishiadični živec zaradi njene preobremenitve, zakrčenja ali nastajanja brazgotinskega tkiva. Simptomi se lahko pojavijo nenadno ali pa se stopnjujejo, izzovejo pa jih intenzivne športne aktivnosti (kolesarjenje, tek, hoja v hrib) ali pa dolgotrajno sedenje, sedenje s prekrižanimi nogami ali stanje na mestu.

Piriformis sindrom pogosto izzveni spontano ob počitku, raztezanju mišice in opustitvi aktivnosti, ki obremenjujejo mišico. V centru Meridian-Fit smo razvili posebni fizioterapevtski program s katerim pospešimo okrevanje, preprečimo prehod akutne faze sindroma v kronično in vzpostavitev dolgoročnih ustreznih gibalnih vzorcev, da se stanje ne ponovi.

Izboljšanje stanja lahko ob redni terapiji in upoštevanju navodil in redni izvedbi vadbenega programa pričakujete že v nekaj tednih, vendar je čas okrevanja odvisno od zahtevnosti simptomov.

Kako vem da imam piriformis sindrom? Tipični simptomi in znaki

Najpogostejši simptomi, ki spremljajo piriformis in dejavnosti ob katerih se ti simptomi najpogosteje pojavljajo so navedeni spodaj.

Pekoča in zbadajoča bolečina v zadnjici in kolku.
Topa bolečina v nogi
Sunki ostre bolečine
Odrevenelost (predvsem v zadnjici)
Mravlinčenje v meču, stopalu ali prstih na nogi

Dejavnosti ob katerih se zgoraj omenjeni simptomi poslabšali ali izboljšajo navajamo spodaj.

Simptomi se poslabšajo ob aktivnostih (kolesarjenje, tek, hoja v hrib)
Simptomi se poslabšajo ob dolgotrajnem sedenju, ali stanju na mestu.
Simptomi se izboljšajo ob počitku, raztezanju glutealnih mišic in opustitvi obremenitev.

***Simptomi se pojavljajo na eni strani, praviloma na tisti ki prevzema kompenzatorne obremenitve druge noge.

Kako vem da ne gre za hernijo ali išias?

Sindrom mišice piriformis pogosto zamešamo z išiasom in hernijo diska, saj vsa stanja vplivajo na ishiadični živec in povzročajo podobne simptome.

- Išias je izraz za bolečino, ki se pojavi zaradi utesnitve ishiadičnega živca, katerega vzrok je pogosto hernija diska ali druga degeneracija vzdolž njegovega poteka.

- Piriformis je prav tako izraz za bolečino, ki nastane zaradi pritiska na ishiadični živec, le da ga v tem primeru povzroča vnetje mišice piriformis in je zaradi tega bolečina locirana v predelu zadnjice.

Glavne razlike v simptomatiki, po katerih lahko piriformis sindrom ločite od hernije diska ali išiasa so navedene spodaj.

Če se bolečina na začetku pojavi in je lokalizirana v ledvenem delu, ter se ob počitku umiri, ne gre za piriformis, ampak nakazuje na draženje ishiadičnega živca zaradi hernije diska ali druge oblike degeneracije hrbtenice (spinalna stenoza). Za piriformis sindrom je namreč značilno, da je bolečina lokalizirana v zadnjici, ter da se z mirovanjem poslabša.
Če se simptomi pojavijo ob pobiranju predmeta iz predklona, hitrem zasuku v ledvenem delu ali drugi obliki preobremenitve hrbtenice, je večja verjetnost da gre za išias ali hernijo diska. Piriformis sindrom se praviloma pojavi ob dejavnostih ki obremenjujejo ritne mišice ali pa povzročajo dolgotrajen neposreden pritisk na mišico (dolgotrajno sedenje, kolesarjenje, tek).
Če raztegovanje mišice piriformis ne izzove poslabšanja simptomov nakazuje na hernijo diska oz išias. Pri piriformis sindromu raztezanje mišice izzove poslabšanje simptomov kot sta ostra in pekoča bolečina.

Kakšna je verjetnost da je piriformis vzrok za bolečine v hrbtu?

Sodeč po najnovejših študijah piriformis povzroča bolečine v ledvene delu zgolj v 17,2 % primerov. Tudi v teh primerih piriformis bolečine povzroča posredno, saj pacienta sili v kompenzatorne gibe in obremenitve, ki povzročijo bolečine v hrbtu.

Pri katerih simptomih je potrebno k zdravniku?

Zdravnika morate obiskati v primeru spodaj navedenih simptomov.

Hudo poslabšanje bolečine
Hipnega pojava povišane telesne temperature
Nezmožnosti zadrževanja blata in urina
Nenadnega pojava hujše odrevenelosti in šibkosti nog, zanašanja ali celo padca ali nenadne nezmožnosti dviga stopala od podlage

Omenjeni simptomi nakazujejo na resnejše nevrološko stanje, ki potrebuje takojšnjo zdravniško pomoč, saj lahko privede do nepopravljive poškodbe živcev.

Naroči se na diagnostični pregled

Kaj povzroča piriformis sindrom?

Piriformis sindrom nastane zaradi pritiska mišice piriformis na ishiadični živec, ki poteka skozi ali ob mišici. Najpogostejši vzroki so navedeni spodaj.

preobremenitev mišice
dolgotrajni neposredni pritisk na mišico
vnetje ali zakrčenost mišice
brazgotinsko tkivo

Dejavnosti in stanja ki pogosto sprožajo omenjena stanja so navedena in opisana spodaj.

Kolesarstvo je ena izmed najbolj pogostih neposrednih obremenitev piriformisa, ki povzroči nastanek sindroma, saj intenzivno in dolgotrajno gibanje pri kolesarjenju povzroča preobremenitev mišice in zaradi položaja na kolesarskem sedežu tudi direkten pritisk na glutealni predel, kar pripomore k razvoju sindroma piriformis.
Tek neposredno ne povzroča težav, spodbuja pa nastanek simptomov zaradi neravnovesja glutealnih mišic. Kadar so namreč večje glutealne mišice slabše vzdržljive, funkcijo prevzame mišica piriformis, katera postane prekomerno napeta ali celo vneta in posledično pride do razvoja sindroma.
Dolgotrajno sedenje, sedenje s prekrižanimi nogami in pa tudi pri dolgotrajni stoji na mestu.

Poškodba ali okužba – sindrom piriformisa se lahko razvije tudi po poškodbi zaradi padca ali udarca v glutalni predel razvoj ali se pojavi kot posledica okužb, kot je npr. herpes zoster.
Anatomska raznolikost v dolžini mišice piriformis – dolžina mišice piriformis je pri vsakemu posamezniku različno dolga, vendar pri tistih, ki imajo mišico krajšo, postane mišica še hitreje prekomerno napeta in posledično draži ishiadični živec.
Anatomska raznolikost v dolžini nog – v primeru raznolikosti v dolžini leve in desne noge, pride do porušenega ravnovesja, kar vodi v razvoj nepravilnih in kompenzatonih gibalnih vzorcev, ki vplivajo na gibanje in držo telesa in preobremenitev mišičnih struktur.
Telesna drža – v primeru slabe telesne drže, pride do porušenega mišičnega ravnovesja od glave do peta in tako se poruši tudi ravnovesje med hrbtenico in medenico, kar lahko privede do prekomerno napete mišice piriformis in povečanega pritiska na ishiadični živec.

Preberi

Kako anatomska lega mišice piriformis pripomore k nastaneku sindroma?

Piriformis je majhna hruškasta mišica, ki se nahaja neposredno pod veliko zadnjično mišico oziroma Gluteus maximus, nad njo pa ležita mišici Gluteus medius in minimus. Mišica izvira iz sprednje strani križnice in se prečno narašča na rob stegnenice, pri tem pa s svojo napetostjo povzroča mehansko stiskanje žil in živcev, ki prehajajo iz medenice v glutealno območje. Med najpomembnejšimi živci, ki potekajo skozi mišico je tudi ishiadični živec.

anatomise medenice, ishiadičnega živca in piriformisa

Anatomska lega mišice piriformis in njena funkcionalnost tako omogočata, da mišica v primeru napetosti, zakrčenosti ali vnetja draži ishiadični živec in povzroči simptome podobne ishialgiji oziroma išiasu.

Kako poteka zdravljenje piriformis sindroma?

V večini primerov simptomi piriformis sindroma spontano izzvenijo v 2-6 tednih odvisno od vzroka in obsega vnetja mišice. Pacienti lahko sami umirijo simptome in pospešijo zdravljenje s počitkom, omejitvijo sedenja, protibolečinskimi/protivnetnimi zdravili, ter raztezanjem in krepitvijo mišice piriformis.

Če se stanje ne izboljša v dveh tednih svetujemo posvet z zdravnikom ali fizioterapevtom, saj sindrom lahko napreduje v kronično obliko in povzroča kronične bolečine. Pirtiformis sindrom se lahko dolgoročno pozdravi samo z fizioterapijo in usmerjeno vadbo.

Fizioterapevtska rehabilitacija Meridian-Fit

V centru Meridian-Fit smo specializirani za zdravljenje piriformis sindroma. Na podlagi izkušenj iz rehabilitacijske prakse in upoštevanju smernic stroke smo razvili specialni rehabilitacijski program, ki piriformis sindrom zdravi s kombinacijo pasivnih fizioterapevtskih tehnik, edukacijo pacienta o vsakodnevnih prilagoditvah, ter individualizirano vadbo za dolgoročno odpravo poškodbe.

Program poleg hitrejšega zdravljenja zagotavlja okrepitev mišične moči glutalnih mišic, ter odpravo asimetrij za dolgoročno odpravo sindroma in preprečitev ponovitve.

Diagnostični pregled

Umiritev simptomov

(1-2 tedna)

Individual vadba

(6-8 tednov)

1. Faza: Diagnostični pregled za ugotovitev vzrokov simptomov

Piriformis sindrom diagnostociramo po načelu izločanja možnih vzrokov za pojav simptomov, saj te poleg piriformisa lahko povzročajo tudi druga zdravstvena stanja kot so išias, hernija diska ali spinalna stenoza.

Diagnostični pregled v centru Meridian-Fit vključuje anamnezo, klinični pregled in slikovno diagnostiko.

Pri anamnezi od pacienta pridobimo podatke o predhodnih poškodbah, športnih aktivnostih, poklicu in dejavnostih, ki sprožajo bolečino.
Klinični pregled vključuje analizo položaja stopal, saj je pri pacientih s piriformisom pogosto prisotna zunanja rotacija v kolčnem sklep. Vključuje tudi analizo telesne drže, hoje, gibljivosti kolčnega sklepa in asimetrijo v mišični moči glutealnih mišic, ki odmikajo nogo vstran. Pri kliničnem pregledu tudi palpatorno preverimo občutljivost mišice piriformis in ledvenih obhrbteničnih mišic na pritisk.
Slikovna diagnostika se izvede po potrebi, kadar klinične slika ni dovolj jasna, izvedeni testi niso dovolj zanesljivi ali pa je prisoten sum na druge patologije. Slikovna diagnostika ne omogoča diagnoze piriformis sindroma, ampak omogoča izključitev drugih vzrokov za nastajanje simtpomov. Za izključitev drugih patologij se uporablja CT, MRI, UZ in EMG.

Zamuda pri prepoznavanju in posledično zdravljenju sindroma mišice piriformis lahko privede do patoloških stanj ishiadičnega živca in kronične disfunkcije mišično-skeletnega sistema zaradi sprememb, ki povzročijo bolečino, mravljinčenje, odrevenelost in mišično šibkost. Zato je čim hitrejša postavitev diagnoze s čim hitrejšim pričetkom terapije ključnega pomena.

2. Faza: Umiritev simptomov s pasivnimi fizioterapevtskimi tehnikami

V Meridian-Fitu akutne simptome piriformis sindroma (bolečina, mišična zakrčenost, vnetje in sklepne gibljivostne omejitve) umirimo z uporabo manualnih in podpornih instrumentalnih tehnik.

Manualne tehnike, ki jih uporabljamo v Meridian-Fitu za umiritev simtpomov so navedene in opisane spodaj.

Mobilizacijo kolčnega sklepa ter lumbosakralnega predela uporabljamo za izboljšanje gibljivosti kolčnega sklepa in zmanjšanje pritiska na ishiadični živec
Miofascialno sproščanje uporabljamo za razbremenitev fascialne napetosti okoli mišice piriformis
Globinnsko masažo uporabljamo za sproščanje napetih mišičnih točk zadnjice
Dry needling uporabljamo za razbijanje globlje mišične napetosti in refleksne sprostitve

Terapijo miofascialnih prožilnih točk (trigger point therapy) v akutni fazi ne izvajamo, ker lahko povzroči poslabšanje stanja.

Med instrumentalnimi tehnikami uporabljamo:

Toplotno terapijo (topli obkladki, TECAR terapija),
Elektroterapijo (TENS, interferenčna terapija),
Terapevtski ultrazvok (UZ)
Lasersko terapijo

Z instrumentalnimi tehnikami zmnajšujemo vnetje spodbujamo celjenje tkiva in lajšamo bolečine.

3. Faza: Individualna kineziološka vadba za obnovitev popolne telesne funkcionalnosti

Z kineziološko vadbo obnovimo pravilne gibalne vzorce in odpravimo mišična neravnovesja. Prav tako okrepimo glutalne mišice, ter izboljšamo splošno telesno pripravljenost, s čimer bomo preprečili preobremenitev piriformisa. Z vadbenim programom pacientom omogočimo vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim, izvajanju športnih aktivnosti, ter hkrati dolgoročno zmanjšamo tveganje za ponovitev piriformis sindroma.

Individualno kineziološko vadbo izvajamo s štirimi sklopi vaj, ki so navedene in opisane spodaj.

Stabilizacijske vaje, ki vključujejo vaje za stabilnost medenice in hrbtenice izvajamo za izboljšanje mehanike gibanja, telesne drže, ter mišično-skeletnega ravnovesja.
Raztezne vaje, ki vključujejo predvsem raztezanje mišice piriformis izvajamo z namenom podaljševanja mišice, odpravo zakrčenosti, ter njeno pospešeno regeneracijo.
Krepilne vaje vključujejo predvsem vaje za povečanje vzdržljivosti in moči mišic gluteus maximus in medius, za zmanjšanje obremenitev na mišico piriformis in posledično omilitev simptomov.
Mobilizacija živčevja izvajamo za izboljšanje prožnosti živčnega sistema, gibljivosti sklepov in posledično za zmanjšanje bolečine. Mobilizacijo ishiadičnega živca izvajamo že v akutni fazi, vendar moramo biti pazljivi, da ne povečujemo kompresije na živec in s tem povzročamo dodatne mikro poškodbe živca.

Koliko časa traja piriformis in kdaj lahko pričakujete izboljšanje?

Pri zmernih oblikah piriformisa lahko pričakujete naslednja časovna obdobja rehabilitacije:

Umiritev simptomov lahko ob primerni obravnavi z relativnim počitkom, izogibanjem neposrednim obremenitvam, raztezanju in manualni terapiji pričakujete v 7-14 dneh. Številni pacienti nam poročajo o izboljšanju simptomov že po prvi terapiji. Kljub temu je pomembno zavedanje da omilitev simptomov še ne pomeni, da je prišlo tudi do sprostitve mišice in dolgoročne odprave težav. Za popolno okrevanje je mogoče doseči samo z individualno vadbo.
Vrnitev k športnim aktivnostim kot sta tek in kolesarjenje je pri blažjih oblikah mogoč 3-4 tednih, pri resnejših primerih pa v 6-8 tednih.
Popolno okrevanje, ki vključuje popolno odpravo simptomov, obnovitev popolne gibalne funkcije in nizko tveganje za ponovitev poškodbe praviloma nastopi po 4-8 tednih, pri kroničnih oblikah pa 2-3 mesecih. Za dolgoročno odpravo sindroma je potrebno dolgoročno izboljšanje telesne drže, mišičnih deficitov in načina sedenja, sicer se stanje lahko ponovi.

Kdaj je potrebna operacija?

Operacije je pri piriformisu potrebna zelo redko, saj konzervativno zdravljenje zagotavlja visoko (80–90 %) uspešnost zdravljenja. Operacija se izvede zgolj v primerih, ki so navedeni spodaj.

Kadar se simptomi (bolečina, vnetje) ne izboljšajo po 6 mesecih konzervativnega zdravljenja.
V primeru konstantne in intenzivne bolečine, ki ne pojenja
V primeru nevroloških izpadov kot je izguba moči, padanje stopala ali zmanjšano senzorično zaznavanje v stopalu.

Kako lahko preprečite nastanek in ponovitem sindroma?

Pri lažjih oblikah sindroma mišice piriformis si lahko z utreznimi prilagoditvami in pristopi sami pripomorete k izboljšanju stanja.

AKTIVNI ODMOR: v primeru sedečega dela, vam priporočamo, da vsaj enkrat na uro vstanete, naredite raztezno vajo in se sprehodite. Prilagodite si lahko tudi delovno okolje z uporabo dvižne mize, ki omogoča kombinacijo sedečega in stoječega izvajanja dela. V kolikor vas je več, pa si lahko skupinsko uvedete aktivni odmor parkrat znotraj delovnika.
HOJA in GIBANJE: v času pred ali po službi poskrbite, da boste namenili vsaj 30 minut gibanju. Naj bo to sprehod v naravi ali pa zamenjava, da se na krajše razdalje namesto z avtomobilom, odpravite peš.
OBVLADOVANJE BOLEČINE S HLAJENJEM ALI GRETJEM: v začetni fazi (do 72 ur po nastopu bolečine) lahko za obvladovanje simptomov uporabite hladne obkladke. Po preteku prvih 72 ur pa priporočamo da uporabite grelne blazine, ki jih položite na področje bolečine 2 – 3x na dan po 10 minut. Grelne in hladilne blazine lahko kupite v trgovinah z medicinskimi pripomočki ali lekarnah.
UPORABA PROTIBOLEČINSKIH TABLET: za kontroliranje bolečine in vnetja oziroma pri umiritvi akutnih simptomov, si lahko pomagate s protibolečinskimi tabletami.
REDNO IZVAJANJE RAZTEZNIH VAJ: raztezne vaje izvajajte nežno vendar vsakodnevno. Posamezni razteg zadržite za 30 sekund in intenziteto raztega vedno prilagodite glede na bolečino. Forsiranje raztega namreč lahko stanje še poslabša. Raztezne vaje izvajajte pred in po aktivnosti.
UDOBEN POLOŽAJ MED SPANJEM: položaj med spanjem naj bo udoben, vendar preprečite položaj kjer je mišica piriformis v skrajšanem položaju. Če ležite na boku, si blazino podložite pod koleno, vendar naj noga ne bo previsoko. Tudi v drugih položajih preprečite pretiran odmik noge vstran z nogo zvrnjeno navzven, saj bi s tem skrajšan položaj mišice, ki ga želimo preprečiti, le še spodbudili.

Naroči se na zdravljenje piriformis sindroma

Vaje za piriformis sindrom

Spodaj smo zbrali 3 najpogostejše vaje, ki po naših izkušnjah in tudi po poročanju naših pacientov najbolj pomagajo pri umiritvi simptomov in izboljšanju stanja pri piriformis sindromu.

Vaje izvajajte nežno do rahle bolečine – če začutetite ostro bolečino takoj prenehajte.
Če se simptomi po vaji intenzivirajo to pomeni da vaja ni prava za vas in izvajanje opustite

1. Vaja: Razteg mišice piriformis v ležečem položaju

Ta vaja pomaga pri odpiranju kolkov in raztezanju mišice piriformis.

Lezite na hrbet, kolena naj bodo pokrčena, stopala na tleh.
Položite gleženj boleče noge na nasprotno stegno (tik nad kolenom), da oblikujete “št. 4”.
Z rokami primite spodnjo nogo in jo nežno povlecite proti sebi.
Razteg bi morali občutiti v zadnjici prekrižane noge.
Zadržite 20–30 sekund in ponovite na drugi nogi. Izvedite 3 ponovitve na vsaki strani.

2. Vaja: Sedeči razteg piriformisa (na stolu)

Ta vaja prav tako pomaga pri odpiranju kolkov in raztezanju mišice piriformis in je odlična alternativa za tiste, ki težko ležite na tleh. Prav tako je vaja uporabna za raztegovanje med delom.

Sedite na stabilen stol z ravnim hrbtom in stopali na tleh.
Gleženj boleče noge položite čez nasprotno koleno.
Nežno pritisnite koleno navzdol ali se rahlo nagnite naprej iz kolkov (hrbet naj bo raven).
Občutiti bi morali razteg v zadnjici prekrižane noge.
Zadržite 20–30 sekund, nato ponovite z drugo nogo. Izvajajte 2–3x na dan.

3. Vaja: Sedeča živčna mobilizacija za sproščanje ishiadičnega živca (“nerve flossing”)

S to vajo boste sprostilii ishiadični živec, izboljšali njegovo gibljivost in zmanjšali draženje, ki ga povzroča pritisk mišice piriformis. Prav tako je vaja uporabna za raztegovanje med delom.

Udobno se usedite na rob stabilnega stola, z ravnim hrbtom in sproščenimi rameni.
Stopala naj bodo plosko na tleh, kolena pa pokrčena približno pod kotom 90°.
Iztegnite eno nogo naprej, tako da je peta na tleh, stopalo pa dvignjeno navzgor, tako da so prsti obrnjeni proti stropu (dorzalna fleksija).
Hrbet naj ostane raven. Roke naj sproščeno počivajo ob telesu ali na stegnu.

Gibanje izvajajte usklajeno:

Nagnite glavo naprej (brado proti prsim) in spustite stopalo na tla (plantarna fleksija).
Nato počasi dvignite glavo nazaj (pogled usmerjen proti stropu), hkrati pa dvignite prste na iztegnjeni nogi navzgor (dorzalna fleksija gležnja).
Kombinacijo giba nato izmenjujete.

Vajo ponovite 10-krat v počasnem, tekočem ritmu: Glava gor – prsti gor, glava dol – stopalo dol. Cilj vaje je ustvariti “drsni učinek” vzdolž živca (t. i. flossing), brez da bi živec naenkrat močno raztegovali. Vaja naj bo nežna in tekoča.

Rezerviraj svoj termin.

Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko naročite na prost termin in storitev. Najprej izberite željeno storitev, nato pa izberite še datum in uro storitve, ter fizioterapevta. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.

Rezerviraj