Fizioterapija za zdravje žensk je specializirano področje fizioterapije, ki se ukvarja z diagnozo, zdravljenjem in preprečevanjem težav v medeničnem obroču in medeničnem dnu pri ženskah vseh starosti. Najpogostejše težave vključujejo disfunkcijo mišic medeničnega dna ter zdravstvene zaplete med nosečnostjo, po porodu, v menopavzi ali po ginekoloških operacijah, kot so bolečine, uhajanje urina in zmanjšana mišična podpora. Simptomi teh težav vključujejo uhajanje ali zadrževanje urina, zaprtost, napenjanje pri izločanju, bolečine v križu, spolno disfunkcijo in bolečine med nosečnostjo ali po porodu.
V kliniki Meridian-Fit izvajamo specialno fizioterapijo za zdravljenje in obravnavo omenjenih specifičnih zdravstvenih stanj žensk. Pri tem sledimo izkušnjam prakse in smernicam novodobnih raziskav kot je raziskava International Urogynecology Journal o efektivnosti fizioterapije pri kroničnih bolečinah v medenici in križu. Uporabljamo pristope, kot je individualna terapevtska vadba, za celostno podporo ženskam v pred- ali poporodnem obdobju. Cilj je izboljšati njihovo fizično zdravje, okrepiti samozavest in vzpostaviti ravnovesje v telesu.
Prednosečniška prenatalna fizioterapija
Fizioterapija za zdravje žensk v prednosečniškem obdobju je usmerjena v ohranjanje telesne pripravljenosti, kar omogoča lažje soočanje s hormonskimi in telesnimi spremembami v nosečnosti, ohranjanje aktivnosti ter zmanjšanje tveganja za zaplete.
V prenatalnem obdobju se fizioterapija osredotoča na vadbene programe za izboljšanje poravnave medenice, telesne drže in učenje aktivacije globokih stabilizatorjev, kot so mišice medeničnega dna in prečne trebušne mišice (transversus abdominis).
S tem zmanjšujemo tveganje za pogosta zdravstvena stanja v nosečnosti, kot so urinska inkontinenca, bolečine v križu in medeničnem obroču ter diastaza rektusov (razmik trebušnih mišic).
Prednosečniška fizioterapija
Prednosečniška fizioterapija se izvaja individualno kot usmerjen vadbeni program, ki vključuje vaje za dihanje, aktivacijo globokih stabilizatorjev trupa, stabilizacijo hrbtenice ter vaje za funkcionalno gibanje in izboljšanje telesne drže.
Raziskava, objavljena v International Urogynecology Journal z naslovom “The efficacy of physiotherapy for the prevention and treatment of prenatal symptoms: a systematic review”, poroča o pozitivnem vplivu predporodne fizioterapije. Ta vpliv vključuje zmanjšanje specifičnih zdravstvenih težav, kot so bolečine v križu, medenična nestabilnost in otekanje nog, hitrejše okrevanje po porodu ter manjše tveganje za disfunkcijo medeničnega dna.
Vključevanje fizioterapije v prenatalno oskrbo ženskam pomaga ohranjati telesno moč, gibljivost in samozavest, saj redna telesna aktivnost pozitivno vpliva na telesno pripravljenost, zmanjšuje stres in izboljšuje telesno zaznavanje v času nosečnosti.
Nosečnost
Nosečnost prinaša anatomske in hormonske spremembe, ki vplivajo na počutje in telesno aktivnost nosečnic. Fizioterapevtska obravnava lahko lajša težave in bolečine ter izboljšuje počutje nosečnice. Poleg tega pomaga telesu pri pripravi na varen in čim manj boleč porod.
Ob začetku nosečnosti telo začne izločati hormon relaksin, ki povečuje ohlapnost sklepov, mišic in vezi medeničnega dna ter spodnjega dela hrbtenice. Zaradi rasti maternice in povečanja telesne teže se težišče premakne naprej, kar pogosto vodi do povečane ledvene krivine (lordoze). Po raziskavah, ki vključujejo več kliničnih opazovanj, te spremembe pri približno 70 % nosečnic povzročajo bolečine v ledvenem delu hrbta.
V času nosečnosti se maternica in trebušna votlina širita, kar lahko povzroča pritisk na mehur in vodi do pojava stresne inkontinence. Prav tako se lahko pojavi razmik trebušnih mišic, imenovan diastaza rektusov.
Preventivna fizioterapija v nosečnosti
Raziskava v reviji International Urogynecology Journal poroča o učinkovitosti fizioterapije pri obvladovanju in preprečevanju bolečin v ledvenem delu, stresne inkontinence in diastaze rektusov kot posledic nosečnosti. Poudarjena je učinkovitost vadbenih programov, ki vključujejo raztezanje, krepitev mišic hrbtenice in medeničnega dna ter korekcijo drže. Tovrstni programi so npr. terapevtska vadba, individualno vodena vadba in ciljno usmerjena fizioterapija.
Uspešna preventiva zahteva celosten in prilagojen pristop. Vadbe, kot so skupinska vadba, splošna joga ali pilates, pogosto niso učinkovite pri specifičnih težavah, ker ne omogočajo individualne prilagoditve glede na potrebe posamezne nosečnice.
Kurativna fizioterapija v nosečnosti
Prisotne bolečine, ki so posledica nosečnosti, se učinkovito zdravijo s kombinacijo manualne terapije in ciljno usmerjenih terapevtskih vaj. Ta pristop lajša bolečine, obnavlja gibljivost in krepi ključne mišične skupine, ki so prizadete zaradi telesnih sprememb v času nosečnosti.
- Manualna terapija vključuje miofascialno sproščanje in mobilizacijo sklepov, kar pomaga zmanjšati napetost ter izboljšati poravnavo medenice in ledvenega dela hrbtenice.
- Kinezioterapija vključuje usmerjene sklope vaj, ki so osredotočeni na stabilizacijo trupa, nagibe medenice ter krepitev globokih stabilizatorjev in mišic medeničnega dna, kot so mišice transversus abdominis. Te vaje pomagajo izboljšati podporo trupu in zmanjšati tveganje za bolečine v križu.
- Dihalne vaje se uporabljajo za učenje pravilnega vzorca dihanja, kar prispeva k sprostitvi in boljši telesni pripravi na porod.
- Aplikacija kinezioloških trakov nudi dodatno oporo trebušni steni in izboljšuje stabilnost medeničnega obroča. S tem se lahko zmanjša občutek bolečine in izboljša telesna drža.
- Edukacija o pravilni drži in gibanju pomaga zmanjšati vsakodnevne telesne obremenitve, izboljšuje funkcionalnost in zmanjšuje tveganje za dodatne zaplete.
Bolečine v križu
Bolečine v križu so pogosta težava, ki nastane med in po nosečnosti in po raziskavah prizadenejo med 50 % in 70 % nosečnic. Najpogosteje se pojavijo v drugem in tretjem trimesečju in lahko vztrajajo tudi več tednov ali mesecev po porodu.
Vzroki za bolečine v križu med in po nosečnosti vključujejo hormonske spremembe, spremembe drže in povečanje mehanskih obremenitev na hrbtenico, ter šibkost mišic medeničnega dna ter prečne trebušne mišice, ki deluje kot mišični steznik.
Preventivna fizioterapija
Bolečine v križu je mogoče učinkovito preprečiti s preventivno vadbo, usmerjeno v krepitev mišic medeničnega dna, trupa in mišic ob hrbtenici. Te mišice izboljšujejo stabilnost medenice in hrbtenice, kar zmanjšuje tveganje za pojav bolečin v križu.
Fizioterapevti bodo med diagnostičnim pregledom pozorni na gibalne vzorce hrbtenice ter na prisotnost povečane prsne kifoze, ledvene lordoze ali vratne lordoze. Ocenjevali bodo tudi telesno držo v mirovanju in med gibanjem, gibljivost medenice in kolčnega sklepa ter dihalni vzorec.
Vadbeni program je individualno prilagojen vsaki udeleženki. Vključuje učenje aktivacije in sprostitve mišic medeničnega dna, krepitev mišične moči in vzdržljivosti ter usklajevanje dihanja z aktivacijo mišic, ki stabilizirajo hrbtenico in medenico. Vaje so namenjene tudi izboljšanju gibljivosti medenice, hrbtenice in kolkov, raztezanju ciljnih mišic ter mobilizaciji živčnega sistema.
Fizioterapevtsko zdravljenje
Fizioterapija pri nosečniških bolečinah v križu vključuje kombinacijo manualnih tehnik za lajšanje simptomov (kot so bolečina, zakrčenost in vnetje), edukacijo o pravilni telesni drži ter izvajanje korektivnih, stabilizacijskih, razteznih in krepilnih vaj.
Med manualnimi tehnikami se uporabljajo mobilizacija mehkih tkiv, ki pomaga sprostiti napetost v ledvenem in medeničnem predelu, ter mobilizacija sklepov, s katero se izboljša gibljivost in zmanjša togost v sakroiliakalnih sklepih.
Edukacija vključuje učenje pravilne drže in odpravo kompenzacijskih vzorcev, ki pogosto prispevajo k razvoju bolečine.
Osrednji del rehabilitacije predstavljajo usmerjeni vadbeni programi. Ti programi vključujejo vaje, ki so navedene spodaj:
- Stabilizacijske vaje za trup, kot so prilagojeni »planki« in nagibi medenice.
- Vaje za krepitev mišic medeničnega dna za podporo hrbtenici in notranjim organom.
- Dihalne vaje za usklajevanje dela trebušne prepone in prečne trebušne mišice (transversus abdominis) ter mišic medeničnega dna.
- Vaje z zmanjšano obremenitvijo na sklepe, kot so prenatalna joga ali nadzorovana vadba v vodi
Urinska inkontinenca
Urinska inkontinenca označuje stanje, pri katerem oseba težko ali sploh ne more nadzorovati zadrževanja urina. Pogosto se pojavi pri ženskah med nosečnostjo ali po porodu. Do tega lahko pride zaradi oslabelosti mišic medeničnega dna, ki ne nudijo več zadostne opore mehurju. V drugih primerih pa je vzrok prekomerna napetost teh mišic, kar prav tako vpliva na sposobnost zadrževanja urina.
Fizioterapevtsko zdravljenje
Fizioterapevtsko zdravljenje urinske inkontinence se izvaja s pomočjo diagnostike za določitev vrste inkontinence ter individualiziranega programa vaj za aktivacijo in sprostitev mišic medeničnega dna. Rehabilitacijski proces poteka v dveh fazah: diagnostični pregled in kineziološka vadba, ki vključuje biofeedback terapijo.
- V fazi diagnostike fizioterapevti uporabijo biofeedback metodo, ki meri aktivacijo in sprostitev globokih stabilizatorjev ter omogoča vizualne ali zvočne povratne informacije. Na tej podlagi izvedejo teste za oceno stanja mišic medeničnega dna, vključno z močjo, koordinacijo in vzdržljivostjo.
- V fazi kineziološke vadbe se izvajajo ciljani vadbeni programi. Ti programi so namenjeni bodisi povečanju moči hitrih in počasnih mišičnih vlaken mišic medeničnega dna, da se izboljša podpora mehurju, bodisi sprostitvi prenapetih mišic in njihovemu raztezanju.
Trajanje rehabilitacijskega programa je odvisno od vrste urinske inkontinence. Pri preventivni inkontinenci traja 8 do 10 tednov, pri kurativni pa 16 do 18 tednov, z vadbo vsaj 2- do 3-krat tedensko.
Proces odprave in obvladovanja urinske inkontinence vključuje tudi edukacijo o pravilnih navadah uriniranja in prilagoditvah življenjskega sloga. Sem sodijo ustrezen vnos tekočine, oblikovanje urnika za praznjenje mehurja ter uporaba pravilnih tehnik dvigovanja bremen, ki zmanjšujejo pritisk na medenično dno.
Menopavza
Menopavza je naravno obdobje v življenju ženske. Takrat se zaradi zmanjšanega delovanja jajčnikov končajo menstrualni cikli. Najpogosteje se pojavi med 45. in 55. letom starosti.
Ko raven estrogena ob menopavzi pade, to sproži različne fiziološke in psihične spremembe. Med temi spremembami so na primer upočasnjen metabolizem, povečanje telesne mase in zmanjšanje kostne gostote (osteoporoza). Zaradi teh sprememb se pogosto pojavijo težave s sklepi, mišicami in vezmi.
Najpogostejši simptomi vključujejo bolečine v križu, vnetje sklepov ter mišično atrofijo oziroma izgubo moči stabilizatorjev trupa.
Fizioterapija v menopavzi
S fizioterapijo v menopavzi blažimo vplive hormonskih sprememb na mišično-skeletni sistem, medenično dno in splošno telesno zmogljivost. Prizadevamo si za zmanjšanje bolečin, izboljšanje drže in ravnotežja ter krepitev telesa, kar ženskam omogoča ohranjanje kakovostnega in aktivnega življenjskega sloga v zrelih letih.
Diastaza rectus abdominis
Diastaza rektusa oz. razmik trebušnih mišic je stanje, pri katerem pride do razmika med levim in desnim delom ravne trebušne mišice (rectus abdominis), ki tvori zgornjo plast trebušnih mišic – v laični javnosti poznanih kot “six-pack”. To mišico povezuje vezivno tkivo (linea alba), ki se med nosečnostjo ali ob prekomerni obremenitvi trebuha raztegne in oslabi. Po raziskavah se z diastazo rektusov sooči več kot 60 % žensk med nosečnostjo ali po porodu.
Diastaza praviloma ni boleča in velja za običajen fiziološki pojav, če razmik ne presega širine dveh prstov. Težava pa nastane, kadar pride do zmanjšanja napetosti trebušne stene, kar lahko vodi do bolečin v križu, slabše telesne drže, vidnega izbočenja trebuha (“povešen trebuh”) po porodu ter zmanjšane stabilnosti trupa.
Fizioterapevtsko zdravljenje
Diastazo rektusov obravnavamo s fizioterapevtskim pristopom, ki vključuje postopno stopnjevanje vaj za krepitev globokih trebušnih mišic in obnovitev funkcionalne stabilnosti trupa.
Sklope vaj, ki jih izvajamo v rehabilitacijskem procesu diastaze rektusov, sestavljajo:
- Vaje za aktivacijo transversus abdominis – najgloblje trebušne mišice, ključne za stabilnost trupa
- Vaje za krepitev mišic medeničnega dna
- Dihalne tehnike za vzpostavitev povezave med diafragmo in mišicami medeničnega dna
- Postopno uvajanje funkcionalnih gibanj (pravilno vstajanje, nošenje otroka, dvigovanje)
Pomembno je izogibanje vajam, ki povečujejo intraabdominalni pritisk (npr. klasični trebušnjaki, dvigovanje težkih bremen).
Ob ustrezno vodeni vadbi se razmik med mišicami pogosto zmanjša že v nekaj mesecih. V redkih primerih, ko diastaza ne izzveni in povzroča funkcionalne težave, je lahko potrebna kirurška obravnava zaradi nezadostnega učinka konzervativne terapije.
Diastazo rektusov obravnavamo s fizioterapevtskim pristopom, ki vključuje progresivno stopnjevanje vaj za krepitev globokih trebušnih mišic in obnovitev funkcionalne stabilnosti trupa.
Kaj lahko pričakujete od fizioterapije za ženske v kliniki Meridian-Fit v Ljubljani?
V Meridian-Fit smo na osnovi ginekoloških smernic in dolgoletnih izkušenj oblikovali terapevtske programe, namenjene ženskam z zdravstvenimi težavami, kot so urinska inkontinenca v nosečnosti, bolečine v medenici med menopavzo in okrevanje po ginekoloških operacijah. Naši pristopi so prilagojeni različnim življenjskim obdobjem in individualnim potrebam vsake pacientke.
Programi vključujejo preventivne in rehabilitacijske vaje, s katerimi želimo zmanjšati bolečine, izboljšati telesno držo ter okrepiti mišice medeničnega dna za večjo stabilnost in boljšo kakovost življenja. Naš cilj je celostna podpora ženskam pri ohranjanju telesne funkcionalnosti in dolgoročne dobrobiti.
Prijavite se na fizioterapijo za ženke Meridian-Fit v Ljubljani
Spodaj izberite termin, fizioterapevta in oddajte prijavo za športno masažo v našem centru Meridian-Fit. Rezervacijo termina lahko oddate tudi preko telefona: 070 346 646 ali emaila: [email protected]
Naša klinika se nahaja na Trubarjeva cesta 47, 1000 Ljubljana