Bolečine v hrbtu: vzroki, zdravljenje in vaje
Bolečine v hrbtu so akutne (do 6 tednov) ali kronične (več kot 12 tednov) neprijetnosti v hrbtu, ki segajo od blagega nelagodja do onesposobljujoče bolečine.
90% bolečin v hrbtu nima specifičnega vzroka nastanka (nespecifične bolečine) in so najpogosteje povezane s sedentarnim življenjskim slogom, poklicnimi preobremenitvami in psihološkim stresom. Pri specifičnih bolečinah v hrbtu (bolečine katerih vzrok je znan) pa so najpogostejši vzroki mišično-skeletne poškodbe, spinalne stenoze in hernija diska.
Bolečine v hrbtu po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) predstavljajo najpogostejši razlog (56%) za bolniško odsotnost od dela v Sloveniji. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se med 60 do 80% slovencev vsaj enkrat v življenju sreča z bolečinami v hrbtu, najpogosteje v obdobju med 50. in 60. letom starosti.
Večina bolečin v hrbtu je akutnih (nastopijo nenadno) in običajno spontano izzvenijo v 2 do 6 tednih. Manjši delež (10 do 25%) se razvije v kronične bolečine, ki vztrajajo več kot 12 tednov in zahtevajo specialno in dolgotrajno rehabilitacijo.
95 do 99% bolečin v hrbtu se uspešno odpravi s konzervativnimi metodami zdravljena, ki vključujejo fizioterapijo, individualno vadbo, prilagoditve življenjskega sloga in začasno jemanje zdravil.
V kliniki Meridian-Fit smo specializirani za celostno in dolgoročno fizioterapevtsko zdravljenje bolečin v hrbtu. Naši fizioterapevti so s pomočjo specialnih manualnih tehnik, sodobnih fizikalnih terapij in individualno kineziološko vadbo pomagali odpraviti bolečine v hrbtu več kot 650 pacientom.
Strokovni pregled vsebine: Lili Gantar Žura, dr. med. spec. spl. in urg. med.
V nadaljevanju navajamo kateri so najpogostejši vzroki za bolečine v zgornjem in srednjem delu hrbta, ter med lopaticami. Prav tako navajamo kaj pomenijo nenadbe pekoče bolečine, ter bolečine ki se pojavijo zjutraj ali ponoči.
10 najpogostejših vzrokov za bolečine (specifične in nespecifične) v hrbtu v Sloveniji
10 najpogostejših vzrokov in bolečinski vzrorci po katerih jih prepoznamo so navedeni spodaj.
1. Mišično skeletne poškodbe (25 do 84%)
Mišično skeletne poškodbe kot so mišični nategi, zvini ali krči so najpogostejši vzrok (v 25 do 84%) za nespecifične bolečine v hrbtu. Mišično skeletne poškodbe povzročajo nenadno, pekočo, ostro in “zategujočo” bolečino in močno otežujejo vsakodnevne aktivnosti posameznika.
Bolečine v hrbtu, ki so posledica mišično skeletnih poškodb prepoznamo po naslednjih značilnostih.
- Bolečina v hrbtu ob mišično skeletnih poškodbah se pojavi nenadno ob hitrem gibu ali dvigu predmeta, po daljšem sedenju ali nepredvidljivem gibu (lahko z zamikom 12 do 24 ur)
- Bolečina je pekoča, ostra in daje občutek zategnjenosti.
- Bolečina se poslabša ob rotaciji ali upogib trupa, dvigovanju ali nošenju predmetov in kašlju.
- Bolečina se izboljša ob menjavanju položajev, kratkih sprehodih, nežnem raztezanju in masaži.
Bolečina v hrbtu zaradi mišično skeletne poškodbe traja od 3 do 7 dni (blag nateg) ali 1 do 3 tedne (zmern nateg).
2. Ledvena spinalna stenoza (25%)
Ledvena spinalna stenoza je zoženja hrbteničnega (spinalnega) kanala, ki povzroča pekočo, topo in stalno bolečino v ledvenem delu hrbta. Bolečine v hrbtu pri ledveni spinalni stenozi se pojavijo ob daljši hoji ali stanju na mestu, izboljšajo pa ob sedenju, predklonu in kolesarjenju (v fleksijski drži). Bolečine se najprej pojavijo v ritnici, stegnu in mečih ob napredovanju stenoze pa se razširijo v ledveni del hrbta (enostransko ali asimetrično).
Ledvena spinalna stenoza je drugi najpogostejši vzrok za specifične bolečine v hrbtu, saj je diagnosticirana pri 25% pacientov. Bolečine v hrbtu pri spinalni stenozi se stabilizirajo ali izboljšajo v 6 do 12 mesecih.
3. Hernija diska v ledvenem delu (10 do 20%)
Hernija diska je poškodba medvretenčnega diska, ki povzroča okorelost ledvenega dela hrbta, ter pekoče in ostre bolečine v hrbtu, ki lahko sevajo v nogo in stopalo (išias). Hernija diska je tretji najpogostejši vzrok za specifične bolečine v hrbtu v Sloveniji, saj je diagnosticirana v 10 do 20% primerov.
Bolečine v hrbtu, ki so posledica hernije diska ledvenega dela prepoznamo po naslednjih značilnostih.
- Bolečine v hrbtu pri herniji diska je enostranska, ostra in pekoča, ter pogosto seva v nogo in stopalo (išias). Bolečino lahko spremljajo mravljinci, odrevenelost in mišična šibkost v nogi
- Bolečina se poslabša ob predklonu, zasuku telesa, sedenju in kašljanju
- Bolečina se izboljša ob počitku, hoji in raztezanju
Bolečina v hrbtu, ki je posledica hernije diska v ledvenem delu se pogosto izboljša v 6 do 12 tednih.
4. Spondiloza in spondilolisteza (10 do 18%)
Spondiloza in spondilolisteza sta poškodbeni stanji vretenca, ki zmanjšujeta stabilnost hrbtenice in povzročata občasno topo in zbadajočo bolečino v hrbtu, ter okorelost po počitku. Spondiloza in spondilolisteza sta med najpogostejšimi vzroki za specifične bolečine v hrbtu, saj sta odgovorna za 10 do 18% vseh bolečin.
Bolečine v hrbtu, ki so posledica spondiloze ali spondilolisteze imajo naslednje značilnosti.
- Bolečina v hrbtu zaradi spondilolize ali spondilolisteze je topa, občasno zbadajoča in jo pogosto spremlja okorelost po mirovanju.
- Bolečina se pojavlja ob hrbtenici in pogosto seva v spodnji ali zgornji ud
- Bolečina se poslabša ob daljšem sedečem ali stoječem položaju, po obremenitvi in zjutraj skupaj z jutranjo okorelostjo
- Bolečina se izboljša ob menjavi položajev, počitku, gibanju in toploti
Bolečina v hrbtu pri spondilozi se običajno opazno zmanjša v 6 do 12 tednih. Večina športnikov doseže funkcionalno izboljšanje v 2 do 5 mesecih.
Bolečina v hrbtu pri spondilolistezi se pogosto občutno izboljša v 6 do 12 tednih.
5. Kompresijski zlom vretenca (1 do 4%)
Kompresijski zlom vretenca povzroča nenadne ostre in pekoče bolečine v hrbtu, ki se pojavljajo točkovno (sredinsko) nad ravnijo zloma. Bolečina v hrbtu ob zlomu vretenca se poslabša ob pritisku na trnov odrastek, gibanju, predklonu in dvigovanju predmeta, pogosto se pojavlja tudi ponoči.
Kompresijski zlom vretenca je pogosto vzrok za bolečine v hrbtu pri starejših nad 50 let, saj se verjetnost zloma poveča za od 1,8 (pri moških) do 2,5 krat (pri ženskah). Zlom vretenca najpogosteje nastane zaradi neposrednega udarca (padec, prometna nesreča) ali oslabljene kostne strukture (osteoporoza).
Bolečina pri zlomu vretenca se pri ⅔ pacientov izboljša v 4 do 6 tednih, kost pa se zaceli v 6 do 12 tednih.
6. Skolioza (3 do 5%)
Skolioza je prekomerna stranska ukrivljenost hrbtenice (več kot 10 stopinj), ki povzroča enostranske, nepojemajoče bolečine v hrbtu, občutek mišične utrujenosti in asimetrično držo. Bolečine v hrbtu pri skoliozi se pojavijo pri stanju na mestu, hoji in dvigovanju bremena, izboljšajo pa se sedenju, predklonu, ter opiranju v predklonjenem položaju.
Bolečina v hrbtu pri skoliozi pogosto niha (ob aktivnostih se pojavi, ob počitku se hitro umiri) in običajno traja več kot 3 mesece.
Skolioza je vzrok za specifične bolečine v hrbtu v 3 do 15% primerov.
7. Vnetni artritisi ali spondiloartritisi hrbtenice (5%)
Vnetni artritis hrbtenice je kronično vnetno stanje hrbteničnih struktur (fasetni sklepi, vretenca, narastišča vezi), ki povzroča pekoče bolečine v hrbtu (pogosto ponoči), utrujenost in okorelost. Bolečina v hrbtu pri artritisu se poslabša ob mirovanju (sedenje, ležanje, spanje) izboljša pa se ob aktivnostih (hoja, vadba, plavanje, raztezanje) in protibolečinskih zdravilih.
Vnetni artritis, ki najpogosteje povzročajo bolečine v hrbtu so ankilozirajoči spondilitis (54% primerov),psoriatični artritis (25–70%), revmatoidni artritis (1%) in sistemski lupus eritematozus (0,1 do 0,5%).
Bolečine v hrbtu pri vnetnih artritisih pogosto traja 3 mesece.
8. Okužbe (1%)
Okužbe hrbtenice so kronična vnetna stanja, ki povzročajo globoke, stalne bolečine v hrbtu in jih pogosto spremlja vročina, nočno znojenje ter nevrološki izpadi (išiasna bolečina, upad mišične moči, mravljinčenje). Okužbe hrbtenice sprožajo stalne (kronične) bolečine, ki se pogosto stopnjujejo ponoči in se širijo iz hrbta v trebuh, bok, dimlje in nogo.
Okužbe hrbtenice, ki najpogosteje povzročajo bolečine v hrbtu so osteomielitis, spondilitis, septični diskitis in paraspinalni absces.
Bolečina v hrbtu pri okužbah hrbtenice pogosto traja od 2 do 6 mesecev, pri čemer je vročina lahko odsotna.
9. Bolezenska stanja (1%)
Bolezenska stanja kot so vnetje trebušne slinavke (pankreatitis), ledvični kamni (nefrolitiaza), okužbe sečil (pielonefritis) in anevrizma trebušne aorte povzročajo globoko, topo, visceralno bolečino, ki lahko seva v ledveni ali torakalni del hrbta. Bolezenska stanja so odgovorna za 1% vseh bolečin v herbtu v Sloveniji.
Bolečine v hrbtu, ki so posledica bolezensjkih stanj (vnetje trebušne slinavke, ledvični kamni, okužbe sečil in anevrizma trebušne aorte) prepoznamo po naslednjih simptomih.
- Vnetje trebušne slinavke (pankreatitis): močna bolečina v zgornjem srednjem delu trebuha, tik pod prsnico (žlička), ki seva v hrbet. Bolečina je slabša po jedi in pri ležanju na hrbtu, izboljša pa se ob nagnjenem naprej položaju.
- Ledvični kamni (nefrolitiaza): krčevita, valovita bolečina v ob strani spodnjega dela hrbta (tam kjer so ledvice). bolečina pogosto izžareva v področje dimelj.
- Okužba sečil (pielonefritis): stalna bolečina v predelu spodnjega hrbta z vročino (področje ledvic), občutljivos predela na pritisk. Boilečina traja več dni in se izboljša ob antibiotičnem zdravljenju.
- Anevrizma trebušne aorte (AAA): nenadna, huda bolečina v trebuhu ali hrbtu, ki se ne izboljša ob menjavi položajev.
10. Rak, rak pljuč (0.1 do 1.6%)
Rak povzroča vztrajne, progresivne in nočne bolečine v hrbtu. Rak v Sloveniji povzroča majhen delež bolečin v hrbtu (od 0.1 do 1.6 %). Bolečine v hrbtu zaradi raka prepoznamo po naslednjih simptomih.
- Bolečino lahko spremljajo nevrološki simptomi (oslabelost, parestezije, motnje sfinktrov) in sistemskimi simptomi (utrujenost, hujšanje, nočno potenje).
- Bolečina v hrbtu je vztrajna, progresivna, pogosto nočna.
- Bolečina se poslabša v ležečem položaju, kašljanju, kihanju un napenjanju.
- Bolečina se ne odziva na počitek ali osnovne analgetike
Katere vrste raka najpogosteje povzročajo bolečine v hrbtu?
Vrste raka, ki najpogosteje povzročajo bolečine v hrbtu navajamo spodaj.
1. Spinalne metastaze (40-45%)
Spinalne metastaze so najpogostejši vzrok za bolečine v hrbtu zaradi rakavega obolenja. Spinalne metastaze povzročajo vztrajno in progresivno bolečino v hrbtu, ki se običajno pojavlja ponoči oz v mirovanju.
2. Rak dojke (21%)
Rak dojke je med najpogostejšimi vrstami raka, ki povzročajo bolečine v prsnem delu hrbtenice. Rak dojke povzroča vztrajno, progresivno in pogosto nočno bolečino v hrbtu, ki lahko seva v rebra ali trebuh in se stopnjuje pri obremenitvi.
3. Pljučni rak (19%)
Pljučni rak je pogost vzrok (19% primerov) za topo ali radikularno bolečino v prsno-ledvenem delu hrbta, v prsnem košu in rami. Pljučni rak, pri katerem se metastaze razširijo na druge organe telesa lahko povzroča globoko sklepno ali kostno bolečino.
Bolečine v hrbut pri pljučnemu raku nastanejo kot posledica pritiska rakavega tumorja na živčne poti.
4. Rak prostate (7,5%)
Rak prostate povzroča globoko, topo in stalno bolečino v križu in medenici, s tendenco nočnega poslabšanja.
5. Rak ledvic ali ledvičnocelični karcinom (5%)
Rak ledvic ali ledvičnocelični karcinom povzroča lokalizirano, mehanično (slabša z gibom) bolečino, ki se poslabša ob patološkem zlomu.
Kateri so vzroki za jutranje bolečine v hrbtu?
Jutranja bolečina v hrbtu označuje bolečino in okorelost, ki se pojavi ali je najizrazitejša po prebujanju in prvih minutah (urah) po vstajanju. Jutranja bolečina je lahko mehanska (kratkotrajna in se izboljša hitro po nekaj korakih) ali vnetna (običajno globja in traja več kot 30 min).
Najpogostejši vzroki za jutranjo bolečino so naslednji.
- Mišični nateg, zvin ali krč (25%): mišični nateg, zvin ali krč povzročajo kratkoročno jutranjo bolečino in okorelost, ki se izboljša ob aktivaciji in raztegu
- Degenerativna bolezen hrbtenice kot je hernija diska ali spinalna stenoza (25%): degenerativno bolezen hrbtenice povzroča jutranjo mehansko bolečino in “zarjavelosti”, ki traja manj kot 30 min in se izboljša po nekaj korakih ali raztegu.
- Neprimern spalni položaj ali pretrda vzmetnica (20%):neprimern spalni položaj ali pretrda vzmetnica povzročata jutranjo “zakrčenost” in pekočo bolečino v hrbtu, ki je podobna mišični poškodbi.
- Vnetni artritis ali spondiloartritis (5%): vnetni artritis in spondiloartritis povzročata vnetno (vročo) bolečino in okorelost, ki traja med 30 in 45 min in se izboljša z gibanjem. Pogosto je prebujanje v drugi polovici noči in bolečina v zadnjici
- Spondiloza ali spondilolisteza (10%): spondiloza in spondilolisteza povzročata kratko jutranjo bolečino in okorelost po vstajanju, ki se izboljša ob sedenju
- Fibromialgija (1 do 5%): fibromialgijo prepoznamo po jutranji bolečini in okorelosti hudi utrujenost in razširjenosti bolečine po širšem predelu
- Kompresijski zlom vretenca (0.5 do 4%): kompresijski zlom vretenca povzroča hudo in lokalno jutranjo bolečina ob vstajanju in obremenitvi hrbtenice
- Nosečnost: nosečnost povzroča jutranjo okorelost in bolečino v križu in medeničnem dnu predvsem ob obračanju in vstajanju.
- Psihološki stres (slab spanec): slab spanec povzroča krajšo (10 do 30min) jutranjo mišično-fascialno bolečino, ki se izboljša z gibanjem.
Kateri so vzroki za nočne bolečine v hrbtu?
Nočna bolečina v hrbtu je bolečina, ki se pojavlja ali poslabšuje med spanjem (ponoči) ali v mirovanju. Nočna bolečina je pekoča, prekinja spanje in jo običajno spremljajo jutranja okorelost v hrbtu.
Nočna bolečina ima najpogosteje naslednji vzrok.
- Mišični nategi, zvini ali krči (40%): nočna bolečina se pojavlja ob obračanju in vstajanju iz postelje
- Napačna spalna pozicija ali pretrda vzmetnica (35%): povzroča pekočo nočna bolečina, podobna mišičnemu nategu ali vnetju
- Radikulopatija (išias) zaradi hernije diska, stenoze ali skolioze (10%): povzroča pekočo nočna bolečina, ki seva v nogo
- Artritis ali spondiloartritis (5%): povzroča bolečine v hrbtu v drugi polovici noči, jutranjo okorelost med 30–45 min in se izboljša z gibanjem
- Zlom vretenca (4%): povzroča hudo topo in pekočo nočno bolečina ob premikanju in pritisku na poškodovan segment
- Spinalna infekcija (1%): nočna bolečina z vročino
- Spinalni tumor ali metastaze raka (1%): huda nočna bolečina, ki onemogoča spanje
Vztrajna nočna bolečina ali bolečina v mirovanju, ki jo spremljajo vročina, nevrološki izpadi ali poškodba zahteva takojšen obisk zdravnika.
Kateri so vzroki za bolečine v hrbtu ob vdihu?
Bolečina v hrbtu ob vdihu je najpogosteje simptom težav s pljučnim tkivom (mišični nateg, plevritis, zlom rebra, torakalna disfunkcija) ali težavami pljuč (pljučnica, pljučna embolija, pnevmotoraks, herpes zoster). Bolečina ob vdihu je pogosto pekoča ali zbadajoča in se pojavlja v prsnem ali zgornjem delu hrbta.
Najpogostejši vzroki za bolečine v hrbtu ob vdihu so navedeni spodaj.
- Poškodba ali zlom rebra (55%): poškodba ali zlom rebra povzroča ostro ali zbadajoča bolečina v srednjem delu hrbta ob vdihu, kašlju ali smehu. Bolečina traja 4 do 6 tednov do zacelitve.
- Nateg medreberne mišice (20,6 do 46,6 %): nateg medreberne mišice sproža ostro, zbadajočo ali topa bolečino v zgornjem delu hrbta, ki se pojavlja ob vdihu, kašlju kihanju. Bolečina traja od 3 do 6 tednov.
- Pljučnica (20%): pljučnica povzroča ostro plevritično bolečino v hrbtu ob vdihu, kašlju in jo pogosto spremlja vročina. Bolečina traja od 2 do 4 tedne
- Interkostalna nevralgija (15%): interkostalna nevralgija povzroča pekočo, ostro in zbadajočo bolečino v hrbtu, ki se pojavlja ob vdihu pasasto vzdolž reber.
- Herpes zoster ali pasovec (5 %): herpes zoster ali pasovec sproža pekočo ali zbadajočo bolečino v pasu ob vdihu ali gibanju. Traja od 2 do 4 tedne
- Pljučna embolija (5%): pri pljučni emboliji se pojavlja nenadna ostra pleuritična bolečina v zgornjem delu hrbta ob vdihu, ki jo spremlja zasoplost.
- Pnevmotoraks (0,4%): bolečina v hrbtu pri pnevmotoraksu je nenadna, ostra in zbadajoča in se poslabša ob vdihu in kašlju. Bolečina traja od 1 do 2 tedna
- Plevritis (netje porsnice): plevritis (netje porsnice) sproža ostro in “zbadajočo” bolečina v hrbtu, ki se pojabvi ob vdihu, kašljanju in gibanju.
- Hernija diska: hernija diska povzroča pasasto, radikularno bolečino v hrbtu, k se poslabša ob globokem vdihu, kašlju, kihanju.
- Huda skolioza (med 40 in 50 stopinj): huda skolioza otežuje globoko dihanje (kot da nekaj pritiska na pljuča).
Kateri so vzroki za pekoče bolečine v hrbtu?
Najpogostejši vzrok (47% primerov) za pekoče bolečine v hrbtu so mišično-fascialne poškodbe (manjši nategi, zvini in krči), ter nevropatske utesnitve zaradi hernije diska, spinalne stenoze ali nastanka osteofitov (30 do 55% primerov).
Vzroki za pekoče bolečine v hrbtu so navedeni spodaj.
- Poškodbe mišic ali vezi (nateg, zvin, krč): poškodbe mišic ali vezi hrbta (nateg, zvin, krč), povzročijo 47% vseh pekočih, topih in ostrih bolečin v hrbtu. Poškodbe mišic ali vezi najpogosteje nastanejo nenadno ob dvigu težkega predmeta ali drugi preobremenitvi hrbta, zasuku trupa in predklonu.
- Miofascialni bolečinski sindrom: miofascialni bolečinski sindrom označuje zakrčenje paraspinalnih mišic (trigger točk) zaradi preobremenitve, travme, slabe drže ali stresa in je med najpogostejšimi vzroki za pekočo in zbadajočo bolečino v hrbtu. Bolečina pogosto izžareva iz sprožilnih točk v druge dele telesa in jo spremlja občutek mišične togosti.
- Slaba (sključena) telesna drža: slaba (sključena) telesna drža je pogost vzrok za pekoče jutranje bolečine v hrbtu in napetost paraspinalnih mišic, ki se čez dan stopnjuje. Bolečina se poslabša pri vztrajanju v istem, sključenem položaju in se izboljša z menjavo drže, mikro-odmori ter krepitvijo posturalnih mišic. Bolečino spremlja občutek »zategovanja«.
- Dolgotrajno sedenje brez ergonomske podpore: dolgotrajno sedenje (delo, vožnja v avtu) brez ergonomske podpore ledvenega dela zavira prekrvavitev in pogosto povzroča pekoče in tope bolečine v ledvenem ali medlopatičnem predelu. Bolečina se običajno pojavi po 20 do 30 min nepremičnega sedenja in se izboljša z mikro aktivacijami in aktivnimi odmori.
- Disfunkcija sakroiliakalnega (SI) sklepa: disfunkcija SI sklepa je prekomerna ali omejena gibljivost sakroiliakalnega sklepa, ki pogosto povzroči globoko in pekočo bolečino v ledvenem delu hrbta z občasnim sevanjem v zadnjo stran stegna.
- Radikulopatija (ledvena, torakalna ali vratna): radikulopatija je utesnitev živčne korenine zaradi hernije diska, spinalne stenoze ali spondilolisteze in je pogost vzrok za pekočo, ostro ali zbadajočo bolečino in nevrološke znake v nogi (mravljinčenje, otopelost, odrevenelost).
- Ledvični kamni: ledvični kamni so pogost vzrok za močno, kolikasto in valovito bolečino v hrbtu (običajno se začne ob strani pod rebri), ki seva proti dimljam in povzroča pekoč občutek med uriniranjem.
- Tumor (rak): metastaze tumorja (raka) običajno utesnijo živčne korenine in sprožajo pekočo nočno bolečino v hrbtu.
- Arahnoiditis: arahnoiditis je kronično vnetje arahnoidne ovojnice (ene od treh možgansko-hrbteničnih ovojnic) in je pogost vzrok izrazite pekoče ali žgoče bolečine v hrbtu in občutka pekočih »tokov« v nogah in križu.
- Lymska borelioza (nevroborrelioza): lymska borelioza zaradi ugriza klopa je pogost vzrok za hudo pekočo radikularno bolečino v hrbtu, ki se običajno pojavlja ponoči in pasasto okoli trupa.
- Multipla skleroza: multipla skleroza je kronična, avtoimunska, bolezen osrednjega živčnega sistema, ki povzroča pekočo nevropatsko bolečino z disestezijami (nenormalni in neprijetni občutki).
Katere so različne vrste bolečin v hrbtu in kateri so najpogostejši vzroki?
Vrste bolečin v hrbtu glede na vzrok nastanka (etiologija) so nespecifične (90 do 95%) in specifične (5 do 10%). Glede na trajanje bolečin v hrbtu pa poznamo akutne, subakutne in kronične bolečine v hrbtu.
Posamezne vrste bolečin v hrbtu so podrobneje opisane spodaj.
Specifične in nespecifične
Akutne, subakutne in kronične
Aksialne in radikularne
Specifične in nespecifične
Nespecifične bolečine v hrbtu (90-95%)
Nespecifične bolečine v hrbtu so bolečine, pri katerih vzrok nastanka ni prepoznaven s slikovno diagnostiko (RTG, MRI, in CT). Nespecifične bolečine po podatkih raziskave z naslovom:Clinical practice guidelines for the management of non-specific low back pain in primary care objavljenje v reviji European Spine Journal predstavljajo 90 do 95% vseh bolečin v hrbtu.
Nespecifične bolečine v hrbtu so najpogosteje posledica naslednjih vzrokov in dejavnikov tveganja.
- Sedentarnost (26%)
- Mišično skeletne poškodbe (25 %)
- Poklicne preobremenitve in ergonomski dejavniki (20%)
- Kajenje (12%)
- Prekomerna telesna teža (12%)
- Psihosocialni dejavniki ali psihološki stres (10%)
Specifične bolečine v hrbtu (5-10%)
Specifične bolečine v hrbtu so vrsta bolečin, katere lahko pripišemo diagnostično prepoznavnemu (identificiranemu) vzroku.
Specifične bolečine predstavljajo mejhen delež bolečin v hrbtu (5 do 10%) in so lahko naslednjega izvora.
- Degenerativni (hernija diska, spondiloza, spondilolisteza, stenoza)
- Vnetni (ankilozirajoči spondilitis, psoriatični artritis, revmatoidni artritis)
- Infekcijski (osteomielitis, spondilitis, septični diskitis in paraspinalni absces)
- Neoplastični (tumorji, metastaze)
- Travmatski (zlomi, zvini, nategi, izpahi)
- Metabolni (osteoporoza)
Intenzivnost specifičnih bolečin v hrbtu je pogosto zelo visoka, kljub temu pa le 1% izvira iz resnega (urgentnega) patološkega stanja kot je zlom vretenca, sindrom cauda equina, rak ali okužba.
Akutne, subakutne in kronične
Akutne bolečine v hrbtu (1 do 6 tednov)
Akutne bolečine v hrbtu so bolečine, ki se pojavijo nenadno, brez predhodnega opozorila (ko nas nekaj zagrabi ali imamo “heksenšus”) in trajajo od 1 do 6 tednov. Akutne bolečine so ostre, pekoče in pogosto podobne občutku zakrčene mišice.
Najpogosteje se akutne bolečine pojavijo pri naslednjih dejavnostih.
- Dvig težkega predmeta (45%)
- Nepričakovan zasuk trupa (25%)
- Vstajanje iz sedečega ali ležečega položaja (15%)
- Dvig iz predklona (10%)
- Dolgotrajno sedenje (2,5%)
- Kompresijski zlom vretenca (2,5%)
Kako prepoznamo akutno bolečino v hrbtu? Akutno bolečino v hrbtu občutimo kot “zaskok” ob dvigu predmeta, prepogibu ali zasuku. Akutna bolečina je ostra, pekoča ali topa, mesto bolečine pa postane vroče. Akutna bolečina se poslabša ob gibanju, sedenju, kašljanju, kihanju in lahko seva v zgornji ali spodnji ud.
Akutna bolečina se dobro odziva na protibolečinska zdravila in mišične relaksante (NSAID). Običajno se umiri v 2 tednih, popolnoma pa izgine v 4 do 6 tednih.
Subakutne bolečine v hrbtu (6 do 12 tednov)
Subakutne bolečine v hrbtu so nadaljevanje akutnih bolečin, ki se niso umirile po 6 tednih in predstavljajo prehodno fazo med akutnimi in kroničnimi bolečinami. Tveganje za razvoj subakutnih bolečin povečujejo višja začetna bolečina, negativna pričakovanja, psihološki dejavniki (depresija, strah, katastrofizacija), neprimerna rehabilitacija, ter neugodne delovne razmere.
Ukrepi s katerimi se najučinkoviteje prepreči napredovanje v subakutne bolečine so naslednji.
- Ohranjanje aktivnega življenskega sloga (hoja, plavanje, prilagojena vadba)
- Zgodnja fizioterapevtska obravnava za zmanjšanje bolečin in povečanje funkcije
- Prilagoditev delovnega mesta (položaja sedenja, podkrepitev ledvenega dela, omejitve dvigovanja)
- Prilagoditev splanega položaja (spanje na boku) uporaba trše vzmetnice in vzglavnika
V sloveniji 9 do 63% akutnih bolečin preide v subakutne (splošna populacija, urgentni primeri).
Subakutne bolečine predstavljajo zadnji trenutek za ukrepanje, saj se ob konzervativnem zdravljenju (fizioterapija, vaje, protibolečinska zdravila) v 85% še lahko prepreči napredovanje v kronične bolečine.
Kronične bolečine v hrbtu (več kot 12 tednov)
Kronične bolečine v hrbtu so bolečine, ki vztrajajo več kot 12 tednov in so najpogosteje posledica napredovale akutne ali subakutne bolečine.
Kronične bolečine v hrbtu prepoznamo po naslednjih značilnostih.
- Fluktuiranje bolečine z zagoni in remisijami (izboljša se počasnejše kot akutna bolečina)
- Vnetni vzorec bolečine: počasen začetek, nočna bolečina, jutranja okorelost (več kot 30 min) izboljša se z gibanjem in se poslabša ob mirovanju.
- Bolečina je mehanska in se poslabša ob dolgotrajnih statičnih položajih, upogibih in dvigovanju
- Bolečina povzroča omejitve vsakodnevnih aktivnosti (delo, skrb za dom, športne aktivnosti).
Aksialne in radikularne
Kaj je radikularna (sevajoča) bolečina v hrbtu?
Radikularna bolečina v hrbtu je nevrološka bolečina, ki seva v spodnji ali zgornji ud in nakazuje na draženje ali utesnitev spinalne živčne korenine (hernija diska, stenoza, osteofiti). Radikularna bolečina zahteva obisk zdravnika ali fizioterapevta, saj bi sicer lahko prišlo do dolgotrajne poškodbe živca.
Radikularna bolečina je pekoča, žgoča ali ostro zbadajoča (občutek električnih sunkov). Bolečina seva po poteku živčne korenine in jo pogosto spremljajo mravljinci, otopelost in mišična šibkost. Bolečina v 60 do 80% seva v nogo in stopalo, v 20 do 40% pa roko in vratni predel.
Kdaj je pri radikularni bolečini potrebna urgentna zdravniška pomoč (24 do 48h)?
- Sindrom cauda equina (nova motenja odvajanja vode ali blata)
- Hitro napredujoči motorični izpadi ali huda mišična šibkost v nogi (padanje stopala) ali roki.
- Nenaden pojav vročine ob bolečinah v hrbtu
- Znaki mielopatije (nerodna hoja, spastičnost, motnje finih gibov)
- Huda trauma z novimi nevrološkimi izpadi.
Kaj je aksialna bolečina v hrbtu?
Aksialna bolečina v hrbtu je lokalizirana bolečina, omejena na os hrbtenice brez širjenja v spodnja ali zgornje okončine.
Kateri so najpomembnejši dejavniki tveganja za bolečine v hrbtu v Sloveniji?
Najpomembnejši dejavniki in delež povečanja tveganja za razvoj bolečin v hrbtu v Sloveniji so naslednji.
1. Sedentarnost (26%)
Sedentarnost je najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj nespecifičnih bolečin v hrbtu, saj poveča obremenitve na ledveni del hrbta za 20 do 40%, zmanjša dotok kisika in hranil v obhrbtenične strukture (mišice, fasetne sklepe in diske) in utrudi globoke stabilizatorje trupa (upogibalke kolka, vezi, fascije).
Sedentarnost je v Sloveniji zelo razširjena, saj med 8 in 9% odraslih Slovencev sedi več kot 8,5 ur dnevno (pri delu, avtu, za televizijo), kar povečuje tveganje za razvoj bolečin v hrbtu za 26%.
Ukrepi s katerimi zmanjšamo tveganje za razvoj bolečin v hrbtu zaradi sedentarnosti so naslednji.
- Redni odmori (5 min na 60 min sedenja) in vaje (zmanjšanje za 45 %)
- Hoja več kot 100 min/dan (zmanjšanje za 23 %)
- Zamenjava 1 h sedenja z aktivnostjo (zmanjšanje za 2 do 8%)
- Ergonomske prilagoditve (stoječa miza, ergonomski stol, žoga)
2. Poklicne preobremenitve in ergonomski dejavniki (20 do 400%)
Poklicne preobremenitve in ergonomski dejavniki (dvigovanje težkega bremena, prisilne drže, vibracije in ponavljajoči gibi) povečajo tveganje za nastanek bolečin v hrbtu za 20 do 400%, zaradi česar spadajo med glavne dejavnike tveganja v Sloveniji.
Poklicne preobremenitve, ki v največji meri povečujejo tveganje za bolečine v hrbtu v Sloveniji so naslednje.
- Dvigovanje težkega bremena nad 30Kg (41%)
- Prisilne drže (33%)
- Izpostavljenost vibracijam (33 do 54%)
- Ponavljajoči gibi in statične drže (40 do 48%)
3. Kajenje (12 do 46%)
Kajenje povečuje tveganje za nastanek bolečin v hrbtu za 12 do 46%, saj zmanjšuje prehranjenost medvretenčnih diskov (37 do 59%), zavira celično obnavljanje in zmanjšuje odpornost diskov, ter strukturnih komponent hrbtenice.
Kajenje je v sloveniji zelo razširjeno (kadi 22% odraslih), zato ga uvrščamo med glavne dejavnike, ki povečujejo tveganje za razvoj bolečin v hrbtu. Tveganje za bolečine v hrbtu zaradi kajenja lahko zmanjšate z opustitvijo kajenja.
4. Prekomerna telesna teža ali debelost (28 do 36%)
Prekomerna telesna teža (debelost) poveča tveganje za bolečine v hrbtu za 28 do 36%, saj poveča mehanske obremenitve na hrbtenico za 20 do 40%, povzroča degeneracijo medvretenčnih ploščic in poslabša telesno držo.
Prekomerna telesna teža je eden glavnih dejavnikov tveganja za bolečine v hrbtu v Sloveniji, saj ima 6 od 10 odraslih slovencev previsok ITM (indeks telesne mase nad 27 kg/m²).
5. Psihosocialni dejavniki ali psihološki stres (39 do 200%)
Psihosocialni dejavniki ali psihološki stres so med glavnimi dejavniki, ki povečujejo tveganje za nespecifične bolečine v hrbtu, saj povzročajo preobčutljivost centralnega živčnega sistema na zaznavanje bolečine (tudi v hrbtu).
Psihosocialni dejavniki, ki v največji meri povečajo tveganje za bolečine v hrbtu so naslednji.
- Motnje spanja (66 do 200%)
- Depresivnost (59 do 151%)
- Anksioznost (80%)
- Strah (126%)
- Stres (39 do 99%)
Kako odpraviti bolečine v hrbtu?
Večino akutnih bolečin v hrbtu (od 70 do 90%) lahko pacienti učinkovito zmanjšajo ali odpravijo v 4 do 6 tednih s konzervativnimi metodami zdravljenja (ukrepi samopomoči), ki vključujejo aktiven počitek, hlajenje/gretje, izogibanje sedenju, jemanje zdravil in prilagoditvami vsakodnevnih aktivnosti.
Bolečine v hrbtu ki trajajo več kot 4 tedne (subakutne in kronične bolečine) se učinkovito zdravijo s fizioterapijo, kineziološkom (gibalno) vadbo in kratkotrajnim jemanje zdravil.
Ukrepi samopomoči: kako lahko sami zmanjšate bolečine v hrbtu?
Ukrepi samopomoči, s katerimi lahko pacienti sami zmanjšajo ali odpravijo akutne bolečine v hrbtu so naslednji.
- Ohranjanje vsakodnevne aktivnosti: ostanite fizično aktivni kljub rahli bolečini (počitek naj traja največ 24 do 48h po nastopu bolečine oz za čas trajanja hude bolečine), s kratkimi sprehodi (20 do 30 min), rahlim raztezanjem in pogostim menjavanjem položajev.
- Hlajenje in gretje mesta bolečine: hlajenje in gretje mesta bolečine pospeši prekrvavitev, ter pomaga zmanjšati bolečine in vnetje. Takoj po nastopu bolečine mesto hladite, po 72 urah pa ga grejte.
- Izogibanje dolgotrajnemu sedenju ali stanju na mestu: izogibajte se dolgotrajnemu sedenju in stanju na mestu z mikro premori (30 do 60 sekund) vsakih 20 do 30 min.
- Redno izvajanje aktivacijskih in razteznih vaj: aktivirajte in raztezajte glavne mišične skupine (mišic hrbta, nog, riti, trebuha) od 2 do 3 krat tedensko od 10 do 20 minut.
- Prilagoditev spalnega položaja, vzmetnice in vzglavnika : spite na boku z blazino med koleni ali na hrbtu z blazino pod koleni. Vzmetnica in vzglavnik naj bosta srednje trdote, tako da je vratu pri spanju v nevtralnem položaju.
Protibolečinska zdravila (brez in na recept)
Protibolečinska zdravila s katerimi lahko začasno zmanjšate omejujoče (hude) bolečine v hrbtu vključujejo enostavna protibolečinska zdravila brez recepta (Brufen, Nalgesin, Voltaren) in protibolečinska zdravila in injekcije z receptom zdravnika (protivnetna zdravila, mišični relaksanti in epiduralne injekcije).
Protibolečinska zdravila brez recepta (akutna bolečina)
Protibolečinska zdravila in mazila, ki so učinkovita za zmanjšanje blage akutne bolečine so naslednja.
- Peroralni NSAID-i (prva izbira): Ibuprofen (Nurofen, Brufen), Naproksen (Nalgesin S)
- Topični NSAID-i (geli/kreme): Diklofenak gel (Voltaren Emulgel), ibuprofen gel
- Paracetamol (acetaminofen): Lekadol, Panadol
Protibolečinska zdravila na recept (huda in kronična bolečina)
Protibolečinska zdravila in injekcije, ki efektivno zmanjšajo hude in kronične bolečine v hrbtu navajamo spodaj.
- NSAID-i: Diklofenak (Voltaren, Naklofen), meloksikam (Movalis), naproksen (višji odmerki) in etorikoksib (Arcoxia).
- Antidepresivi (SNRI): Duloksetin (Cymbalta)
- Mišični relaksanti: tizanidin (Sirdalud), tolperison (Mydocalm)
- Opioidi: Tramadol (Tramal)
- Posebne injekcije: epiduralni steroidi
Fizioterapija in kineziološka vadba
Fizioterapija in kineziološka vadba omogočata celostno in dolgoročno odpravo bolečin v hrbtu, saj vzroke zdravita na njihovem izvoru. Fizioterapija vključuje manualne in fizikalne tehnike za s katerimi zmanjšamo bolečine v hrbtu, izboljšamo gibljivost in pospešimo celjenje.
Kineziološka vadba omogoča dolgoročno odpravo bolečine v hrbtu in zagotavlja preventivno odpornost pred ponovitvijo bolečin v hrbtu.
Manualne in fizikalne fizioterapevtske tehnike, ter kineziološke (gibalne) vaje, ki omogočajo celostno in dolgoročno odpravo bolečin v hrbtu so navedene spodaj.
Manualne fizioterapevtske tehnike
- Sklepna mobilizacija: sklepna mobilizacija je manualna fizioterapevtske tehnika, ki omogoča izboljšanje gibljivosti fasetnih sklepov, obnovitev funkcionalne gibljivosti hrbtenice in zmanjšanje bolečine.
- Trakcija ledvene hrbtenice: trakcija ledvene hrbtenice je manualna fizioterapevtska tehnika, ki zmanjša akutne bolečine v hrbtu, saj zmanjša pritisk na medvretenčne ploščice, sprosti obhrbtenične mišice in razbremeni fasetne sklepe.
- Manipulacija hrbtenice: manipulacija hrbtenice je manualna fizioterapevtska tehnika, ki olajša bolečine v hrbtu, saj odpravi blokade fasetnih sklepov ter zmanjša napetost v hrbtenici.
- Trigger point terapija: trigger point terapija je manualne tehnika, ki zmanjša globoke bolečine v hrbtu, saj sprosti globoke mišične spazme (trigger točke) v hrbtenici in zmanjša mišično napetost.
- Miofascialno sproščanje: miofascialno sproščanje je manualna fizioterapevtska tehnika ki zmanjša bolečine v hrbtu, saj pomaga sprostiti napeto vezivno tkivo v hrbtu in obnovi funkcionalno gibljivost hrbteničnih sklepov.
Fizikalne fizioterapevtske tehnike
- Termoterapija: termoterapija je oblika fizikalne terapije, ki pospeši prekrvavitev tkiva, sprosti napetost mišic in zmanjša bolečine v hrbtu.
- Krioterapija: krioterapija je fizikalna terapija, ki pospeši prekrvavitev tkiva in mišic, zmanjšamo vnetje in bolečine v hrbtu.
- Magnetoterapija: magnetoterapija je podporna fizioterapevtska tehnika, ki pospeši celjenj poškodovanega ali zakrčenega mišičnega tkiva in zmanjša bolečine v hrbtu.
- Elektroterapija: elektroterapija je fizikalna terapija, ki omeji prenos bolečinskih signalov in zmanjša bolečine v hrbtu.
Kineziološka (gibalna ) vadba
- Vaje za stabilizacijo trupa: vaje za stabilizacijo trupa, kot so diafragmalno dihanje, dvig bokov (glute bridge), deska (plank) in ptica-pes (bird dog) omogočajo ohranjanje aktivnega trupa, zmanjšanje bolečinske napetosti in pripravljanje telesa na vsakodnevne obremenitve.
- Raztezne vaje: raztezne vaje kot so vaje za razteg upogibalk kolka, zadnje lože in mišice piriformis omogočajo razbremenitev zakrčenih mišičnih struktur v področju hrbta, izboljšanje gibljivosti hrbtenice in izgradnjo dolgoročne odpornosti.
- Aerobna vadba: aerobna vadba kot je hitra hoja, sobno kolo ali plavanje pospešijo okrevanje poškodovanega segmenta in zmanjšajo bolečinsko občutljivost hrbta..
- Funkcionalna integracija na novo naučenih gibov: funkcionalna integracija pravilnih gibov kot je ustajanje iz stola, korak na stopnico ali dvig predmeta preprečujejo preobremenitev poškodovanega segmenta in pospešitev okrevanja.
- Športno specifične vaje: športno specifične vaje omogočajo efektivno in varno vrnitev posameznika k specifični športni dejavnosti kot so potisk vozička, poskoki in tek.
Specialna fizioterapija za bolečine v hrbtu Meridian-Fit
V kliniki Meridian-Fit s pomočjo specialne fizioterapije in individualnega pristopa dolgoročno in celostno odpravljamo bolečine v hrbtu. Naši specializirani fizioterapevti uporabljajo napredne manualne terapije, sodobne fizikalne (protibolečinske) tehnike in individualizirane kineziološke (vadbene) programe, s katerimi zdravijo tako akutne, kot tudi kronične bolečine v hrbtu.
Kako vam v kliniki Meridian-fit pomagamo pri bolečinah v hrbtu?
V kliniki Meridian-Fit vam pri bolečinah v hrbtu pomagamo ugotoviti vzrok za bolečine v hrbtu z uporabo natančne diagnostike, odpraviti akutne bolečine in gibalne omejitve v hrbtu s specialno manualno in fizikalno terapijo, ter zagotoviti dolgoročno okrevanje in preventivno odpornost pred ponovitvijo težav z individualno kineziološko vadbo.
1. Natančna diagnostika vzroka za bolečine v hrbtu (diagnostična obravnava)
Diagnostična obravnava v kliniki Meridian-Fit traja od 60 do 90 min in vključuje anamnezo, fizični pregled in specialne fizioterapevtske teste (nevrološke, test hoje). Pri diagnostični obravnavi ugotovimo vzroke za bolečine v hrbtu in na podlagi tega izdelamo rehabilitacijski načrt.
Poglobljena anamneza (10 do 15 min): pri poglobljeni anamnezi pridobimo naslednje podatke o pacientu.
- Lokacija in potek bolečine (tudi sevanje po dermatomu)
- Pregled izvidov in slikovne diagnostike
- Sprožilci olajševalci bolečine v hrbtu
- 24 urni vzorec (jutranja togost, nočne bolečine)
- Vpliv na delo, šport, spanje, pretekle epizode
- Delovne in življenjske obremenitve
- Psihosocialni dejavniki (strah-izogibanje, stres, razpoloženje).
Natančen fizični pregled (10 do 15 min): pri fizičnem pregledu analiziramo držo in hojo, vstajanje s stola, počep, kolčni pregib (hip-hinge), enonožno stanje in zaščitne vzorce in omejitve.
Specialni fizioterapevtski testi (10 do 15 min): fizioterapevtski testi, ki jih najpogosteje uporabimo v okviru diagnostične obravnave bolečin v hrbtu so naslednji.
- Aktivni upogib, izteg ali rotacija
- Test gibljivosti kolkov in prsnega dela hrbta
- Palpacija mehkih tkiv in segmentne gibljivosti
- Test občutljivosti po dermatomih
- Test mišične moči po miotomih
- Test refleksa (pogačični ali Ahilov)
- SLR test (L5–S1) in femoralni “stretch” test (L2–L4) za radikularno draženje.
2. Specialne manualne terapije in sodobne fizikalne (podporne) tehnike
S specialnimi manualnimi tehnikami in sodobnimi fizikalnimi (podpornimi) terapijami pacientom z bolečinami v hrbtu pomagamo zmanjšati akutne bolečine, izboljšati gibljivost in pospešiti celjenje.
Specialne manualne terapije za zmanjšanje bolečin v hrbtu
Specialne manualne terapije, s katerimi v kliniki Meridian-Fit zmanjšamo bolečine v hrbtu in izboljšamo gibljivost hrbtenice so naslednje.
- Miofascialno sproščanje: z miofascialnim sproščanjem razlepimo in sprostimo napeto vezivno tkivo, obnovimo funkcionalno gibljivost hrbteničnih sklepov in zmanjšamo bolečine v hrbtu.
- ERGON terapija: z ERGON terapijo sprostimo mehko tkivo in povečamo prekrvavitev poškodovanega obhrbteničnega tkiva (mišic in vezi okoli diskov), ter tako zmanjšamo bolečine v hrbtu.
- Cupping terapija: s cupping terapijo povečamo prekrvavitev in pospešimo procese celjenja v obhrteničnem tkivu in zmanjšamo bolečine v hrbtu.
- Terapevtska masaža: s terapevtsko masažo zmanjšamo napetost stabilizatorjev hrbtenice, pospešimo celjenje mikropoškodb tega tkiva in zmanjšamo mišično bolečino v hrbtu.
Sodobne fizikalne terapije za pospešitev celjenja
Najdosodbenješ fizikalne metode zdravljenja, ki jih uporabljamo v naši kliniki za odpravo bolečine v hrbtu in pospešitev okrevanja so naslednje.
- TECAR terapija: s TECAR terapijo pospešimo prekrvavitev v obhrbteničnih mišicah, pospešimo celjenje tkiva in zmanjšamo bolečine v hrbtu.
- Laser terapija: z laser terapijo pospešimo regeneracijo tkiva, zmanjšamo akutno vnetje in bolečine v hrbtu.
- Kineziološki trakovi: s pomočjo kinezioloških trakov sprostimo napete mišične strukture, stabiliziramo hrbtenico in zmanjšamo bolečine v hrbtu
- Dry needling: s pomočjo dry needlinga stimuliramo trigger točke v paraspinalnih mišicah in mišicah medeničnega obroča, ter tako zmanjšamo bolečine v hrbtu in obnovimo gibljivost hrbtenice.
3. Zgodnja, aktivna rehabilitacija za dolgoročno odpravo bolečin v hrbtu
V kliniki Meridian-Fit pacientom pomagamo učinkovito in dolgoročno odpraviti bolečine v hrbtu z zgodnjo in aktivno rehabilitacijo. Zgodnja, aktivna rehabilitacija pomeni, da paciente že zgodaj vključimo v vadbene programe in aktivacijo mišic, s čimer zagotavljamo odpravo vzrokov bolečin v hrbtu na njihovem izvoru.
4. Grajenje preventivne odpornosti
Fizioterapevtsjka rehabilitacija pri bolečinah v hrbtu je v naši kliniki vključuje kineziološke programe, edukacijo in individualne programe vaj za domače izvajanje, s katerimi preprečimo obnovitev bolečin v hrbtu.
Kakšna rezultate lahko pričakujete?
Rezultate, ki jih lahko pričakujete pri fizioterapevtskemu zdravljenju bolečin v hrbtu v kliniki Meridian-Fit so navedeni spodaj.
- Izboljšanje akutne bolečine v hrbtu po 2 do 3 terapijah
- Vrnitev k delu in vsakodnevnim aktivnostim v 14 dneh (50%) ali v 3 mesecih (81%)
- Vrnitev k športnim dejavnostim v 2 do 6 tednih pri nespecifičnih bolečinah in 6 do 12 tednih pri redikularnih bolečinah.
- Dolgoročna odprava bolečine pri 35 % v 9 mesecih in pri 42 % v 12 mesecih
Katere so strokovne prednosti fizioterapije Meridian-Fit?
Strokovne prednosti fizioterapije Meridian-Fit pri zdravljenju bolečin v hrbtu so naslednje.
- Specializiranost fizioterapevtov in kineziologov za zdravljenje bolečin v hrbtu
- 15 let izkušenj in več kot 550 obravnavanih primerov bolečin v hrbtu
- Individualizacija rehabilitacijskega programa glede na vzroke za bolečine in želje posameznika (vrnitev k specifičnemu športu, specifične delovne obremenitve)
- Moderne fizikalne in specialne manualne terapije
- Hitra dostopnost fizioterapevtske obravnave brez čakalnih vrst
- Najbolje ocenjena fizioterapija za bolečine v hrbtu s strani strank v Ljubljani
Kakšno strokovno izobrazbo in licence imajo zaposleni klinike Meridian-Fit?
Fizioterapevti in kineziologi klinike Meridian-Fit imajo naslednje licence.
- Diplomirani (dipl.) ali magister (mag.) fizioterapije ali kineziologije
- ERGON tehnika
- Anatomy Trains
- Cyriax
- NPK maser
Kakšna je cena fizioterapije pri bolečinah v hrbtu?
Cene fizioterapije pri bolečinah v hrbtu so naslednje.
- Cena diagnostičnega pregleda: 80 eur
- Cena manuale ali fizikalne obravnave: 80eur
- Cena kineziološke vadbe: 80 eur
- Cena rehabilitacijskega paketa po 5 ali 10 obravnav: 5% popust pri paketu 5 obravnav in 10% popust pri paketu 10 opravnav.
Kako preprečiti bolečine v hrbtu?
1. Redna telesna aktivnost (aerobna, krepilna, raztezna)
Redna telesna aktivnost je eden izmed najpomembnejših ukrepov za preprečitev bolečin v hrbtu, saj krepi mišični nadzor in vzdržljivost trupa (boljša toleranca na obremenitve), podpira prehranjenost medvretenčnih ploščic, ter znižuje sistemsko vnetje in strah pred gibanjem.
Telesno vadbo za efektivno preprečitev bolečin v hrbtu mora obsegati vsaj 150 do 300 minut zmerne aerobne aktivnosti na teden (hoja, plavanje, joga, kolesarjenje) in 2 x tedensko vadbo za moč in raztegovanje večjih mišičnih skupin.
Katere so priporočljive oblike telesne aktivnosti pri bolečinah v hrbtu in priporočljiv tedenski obseg?
Priporočljive oblike telesne aktivnosti, ki krepijo mišice trupa, pospešujejo prekrvavitev mišic in fascij, ter preprečujejo bolečine v hrbtu so naslednje.
- Vaje za krepitev in raztezanje glavnih mišičnih skupin: krepitev in raztezanje mišic naj vključuje vse velike mišične skupine kot so noge, boki, hrbet, prsni koš, trup, ramena in roke.
- Hoja (tudi nordijska, po ravnem ali z blagim klancem): nizko obremenilna kardiovaskularna vadba, ki pomaga ohraniti prekrvavljenost mišic in tkiva, ter zmanjušje bolečine v hrbtu
- Plavanje: najmanj obremenjujoča vadba za hrbet, ki omogoča razteg in krepitev stabilizatorjev trupa in hrbtenice in zmanjšuje bolečine v hrbtu. (pri prsnem slogu ne pretiravaj z iztegom vratu.)
- Kolesarjenje: primerno za bolnike, ki jim hoja sproža simptome (stenoza) in se bolje počutijo v rahli fleksiji.
- Počasni tek (jogging): progresivna vadba za fazo izboljševanja. Začni postopno (intervali hoje/teka), brez poslabšanja naslednji dan.
Kakšen je primeren obseg telesne aktivnosti za preprečitev bolečin v hrbtu?
Primeren tedenski obseg telesne aktivnosti pri bolečinah v hrbtu je naveden spodaj.
- Aerobno: hoja 5 dni/teden po 30–45 min (skupno 150–225 min). Namesto hoje lahko plavanje ali vodna aerobika 2–3×/teden po 30–45 min.
- Moč in stabilnost: 2–3×/teden, 6–10 vaj za glavne mišične skupine (noge, boki, hrbtne in trebušne mišice)
2. Uporaba ergonomskega stola in optimalnih nastavitev opreme (ekrana, tipkovnice, miške)
Uporaba ergonomskega stola in optimalnih nastavitev delovnega okolja (stola, mize, tipkovnice, miške in ekrana) zmanjšuje tveganje za nastanek bolečin v hrbtu in blaži obstoječe bolečine, saj zmanjša potrebo po predklonu trupa in kompresijske sile na hrbtenico (predvsem ledveni del in vrat).
Katere so ergonomske lastnosti stola, ki jih je potrebno upoštevati pri njegovi izbiri?
Ergonomske lastnosti stola, katere omogočajo optimalne nastavitve za zmanjšanje tveganja za bolečine v hrbtu so naslednje.
- Nastavljiva višina sedišča (približno 40–53 cm), da lahko stopala stojijo plosko na tleh.
- Nastavljiva globina sedišča, ki omogoča 2 do 3 prste prostora med koleni in robom sedišča.
- Prilagodljiva ledvena opora, ki je nastavljiva po višini in podpira naravno krivino hrbta
- Nastavljiv naklon hrbtišča med 100 in 110° ter funkcijo zibanja za mikropremike hrbta.
- Nastavljivi naslonjali za roke po višini in širini (kot 90° v komolcih)
- Ergonomična zasnova, ki dopušča spremembo položaja in podpira naravno držo.
Katere so optimalne nastavitve stola za ohranjanje zdrave telesne drže in razbremenitev?
Optimalne nastavitve stola za podpiranje naravne drže in razbremenitev hrbtenice so naslednje.
- Višina stola: kolena naj bodo v kotu 90° , stopala plosko na tleh ali na podstavku.
- Globina sedišča: pri naslonjenem hrbtu 2do 3 prste prostora med robom sedišča in zadnjim delom kolen.
- Ledvena opora: v višini pasu, da zapolni naravno krivino spodnjega dela hrbta.
- Naklon naslona: med 100 in 110° in omogočanje rahlega zibanja za sproščanje hrbtnih mišic.
- Naslonjali za roke: tako, da so ramena sproščena, komolci pa v kotu 90° tik nad ali malo pod delovno površino.
- Položaj telesa: boki naj bodo višje od kolena, ramena sproščena, zapestja v nevtralnem položaju; vsakih 20–30 minut rahlo spremenite položaj ali vstanite.
Kako pravilno nastaviti delovno mizo in delovne pripomočke (tipkovnico, miško in ekran)?
Optimalna nastavitve delovne mize, tipkovnice in miške so naveden spodaj.
- Višina stoječe in sedeče mize (delovne površine): višina mize naj bo v višini komolcev, tako da je kot v komolcih med 90 in 110°, ramena pa sproščena. Pri fiksnih mizah je to med 740 mm in 760 mm.
- Prostor za noge: prostor za noge pod mizo naj omogoča globino med 50 do 72 cm
- Tipkovnica: blizu telesa in na ali tik pod višino komolca, kar preprečuje seganje z rokami naprej in položaj zapestja v nevtralnem položaju.
- Miška: na isti višini kot tipkovnica in tako blizu telesa, da preprečuje iztegovanje rok naprej.
Katere so optimalne nastavitve ekrana?
Optimalna nastavitve ekrana so naslednje.
- Zgornji rob ekrana naj bo približno v višini oči ali malo pod njo, da vrat ostane v čim bolj nevtralnem položaju.
- Ekran naj bo odmaknjen približno na dolžino iztegnjene roke (približno 50–70 cm), da vam ni treba sklanjati glave naprej.
- Ekran postavite naravnost pred sebe, ne v stran, da ne zasukate trupa ali vratu.
Katerim delovnim položajem se je priporočljivo izogibati?
Delovni položaji, katerim se je priporočljivo izogibati, ker silijo telo v predklon, dvig ramen in povečujejo obremenitve na hrbtenico so delo na kavču ali postelji (zaslon prenizek, trup in vrat pa močno nagnjena naprej), prenizki klubski mizici (povzroča prisilno upogibanje ledvene hrbtenice in pomik ramen naprej), delo s prekrižanimi nogami (povzroča rotacijo medeničnega obroča in preobremenitev ledvene hrbtenice), ter delo s telefonom ali tablico v naročju (upogib vratu).
3. Uporaba pravilne tehnike dviganja in nošenja bremena
Uporaba pravilne tehnike dvigovanja bremena zmanjša obremenitve na hrbtenico in tveganje za nastanek bolečin v hrbtu, saj porazdeli sile pri dvigovanju bremena na vse večje mišične skupine. Optimalna teža za zdravo dvigovanje in nošenje je nižja od 23Kg.
Pravilna tehnika dvigovanja bremena vključuje dvig bremena z upogibom (hip-hinge) bokov in kolen (ne z predklonom), ohranjanjem napetega trupa (trebušnih in hrbtnih mišic), nevtralnim položajem hrbtenice in nošenjem bremena tik ob telesu.
Breme nosite blizu telesa v višini pasu, držitega z obema rokama, tako da so ramena sproščena. Hodite z majhnimi koraki in smer spreminjajte z nogami namesto z zasukom trupa. Težja ali nerodna bremena razdelite ali uporabite voziček/nahrbtnik z obema naramnicama.
4. Ohranjanje zdrave telesne teže
Zdrava telesna teža zmanjšuje tveganje za bolečine v hrbtu, saj znižuje mehanske obremenitve na medvretenčne diske za 20 do 40%, zmanjšuje kronično vnetje, povezano z višjim deležem trebušne maščobe in omogoča ohranjanje zdrave telesne drže.
Zdrava telesna teža v Sloveniji je index telesne mase med 18,5 in 24,9 kg/m², razmerje med pasom in višino (< 94 cm pri moških in < 80 cm pri ženskah) ter obseg pasu manjši od polovice telesne višine.
Kako učinkovito zmanjšati ali ohraniti zdravo telesno težo?
Zdravo telesno težo lahko ohranjate z naslednjimi pristopi.
- Zmeren kalorični primanjkljaj od 500 do 750 kcal/dan
- Povdarek na polno vrednih živilih z veliko vlakninami (30 do 35 g/dan) in beljakovinami (1,2–1,6 g/kg ciljne telesne teže) za ohranjanje mišic.
- Priprava hrane za zmanjšanje »impulzivne« izbire energijsko gostih živil.
- Telesna vadba 2 do 3 krat tedensko (hoja, sobno kolo, plavanje, vadba v vodi)
- Kakovosten spanec (7 do 9 ur) in urejen spalni bio-ritem: pomanjkanje spanca poveča apetit in oteži nadzor nad vnosom.
5. Uporaba primerne vzmetnice, vzglavnika in spalnega položaja
Uporaba primerne vzmetnice, vzglavnika in spalnega položaja zmanjšujejo tveganje za bolečine v hrbtu, saj ohranjajo nevtralno krivino hrbtenice in preprečijo fleksijske, ekstenzijske in rotacijske preobremenitve hrbtenice.
Primerna spalna položaja, ki razbremenita hrbtenico in preprčita ali zmanjšata bolečin v hrbtu sta spanje na boku z blazino med koleni in spanje na hrbtu z blazino pod koleni. Pri bolečinah v hrbtu se izogibajte spanju na trebuhu brez podpore medenice in spanju v zvitem položaju, pri katerem zgornja noga pada naprej brez blazine.
Vzmetnica in vzglavnik naj bosta srednje ali zelo trda. Vzglavnik naj bo tako visok, da omogoča nevtralen položaj vratu (glava v podaljšku hrbtenice)
6. Ohranjanje vzravnane telesne drže
Vzravnana telesna drža preprečuje in zmanjšanje bolečine v hrbtu, saj enakomerno porazdeli obremenitev na celotno hrbtenico (ne samo na posamezni segment), zmanjša pretirano fleksijo in ekstenzijo, ter omogoča aktivacijo globokih stabilizatorjev trupa (zmanjša “obrambno zakrčenost” trupa).
Kaj je vzravnana telesna drža in kako jo ohranjati?
Navodila za ohranjanje vzravnane telesne drže v stoje in sede navajamo spodaj.
Vzravnana telesna drža stoje.
- Ušesa v liniji nad rameni; brada rahlo noter (ne naprej).
- Ramena sproščena, nežno nazaj in navzdol; prsni koš nad medenico.
- Medenica nevtralno (ne pretirana “zadnjica ven/notri”).
- Trebuh nežno aktiviran; dihaj diafragmalno.
- Kolena mehka (ne zaklenjena).
- Teža enakomerno na obeh stopalih, loki stopal aktivni.
Vzravnana telesna drža sede.
- Sedite na sednih kosteh, ne na križu; boki rahlo višje kot kolena.
- Ledvena podpora (naslon ali zvita brisača pri pasu).
- Ušesa nad rameni; lopatici mehko nazaj; prsni koš nad medenico.
- Stopala plosko na tleh/opori; kolena ~90°.
- Tipkovnica/miška pri višini komolca; zaslon v višini pogleda.
- Menjajte položaj in vstanite 30–60 s vsakih 20–30 minut.
7. Uporaba primerne obutve
Uporaba primerne obutve zmanjšuje tveganje za razvoj bolečin v hrbtu in hkrati zmanjšuje obstoječe bolečine v hrbtu, saj blaži sile na hrbtenico, zagotavlja stabilen stik z podlago (preprečuje zdrse) in omejuje utrujenost nog in kompenzatorne položaje.
Kakšna je primerna obutev za preprečitev bolečin v hrbtu navajamo spodaj.
- Nizek do zmeren padec pete (približno 0–3 cm); izogibajte se zelo visokim petam in tudi zelo “trdo ravnim” podplatom za dolge hoje/stojo
- Zmerno blaženje in stabilna peta: čvrsta peta in podplat, ki se ne “zvija” v peti, a je prožen v sprednjem delu.
- Proti-zdrsni podplat in zmerna teža čevlja za delo, kjer veliko stojite/hodite
Kakšna obutev ni primerna pri bolečinah v hrbtu navajamo spodaj.
- Zelo visoke pete in nestabilni podplati za dolge stoje/hoje.
- Barefoot ali minimalistični čevlji brez poudarjenega stranskega loka (še posebej pri platfusu)
- Terapevtski čevlji ali rutinski ortopedski vložki
- Izrabljena obutev
8. Obvladovanje psihološkega stresa in tehnike sproščanja
Obvladovanje psihološkega stresa pomaga zmanjšati tveganje za bolečine v hrbtu, saj sprosti napete mišice, izboljša kvaliteto spanja in zmanjša bolečine v hrbtu. Obvladovanje psihološkega stresa dosežemo s psihološkim pristopom (kognitivno-vedenjska terapija) ali z upororabo tehnik sproščanja (meditacija, dihalne vaje, sken telesa).
Psihološki (psihoterapevtski) pristop k zmanjševanju stresa in bolečin v hrbtu
Med psihološkimi (psihoterapevtskimi) pristopi se je za najbolj učinkovitega pri zmanjševanju in preprečevanju bolečin v hrbtu izkazala kognitivno-vedenjska terapija (KVT).
Kognitivno-vedenjska terapija je oblika psihološkega pristopa za zmanjšanje stresa, mišične napetosti in bolečin v hrbtu. Kognitivno-vedenjska terapija pomaga pacientu spremeniti miselne vzorce (katastrofiranje, strah pred gibanjem), pridobiti orodja za spopadanje z stresom in oblikovati samopodobo za bolj kvalitetno življenje.
Katere so tehnike sproščanja za zmanjšanje stresa in bolečin v hrbtu?
Tehnike sproščanja s katerimi lahko učinkovito zmanjšamo stres in bolečine v hrbtu so meditacija, dihalne vaje in sken telesa. Tehnike sproščanja in način izvajanja posamezne tehnike navajamo spodaj.
Meditacija (meditativni sedeči trening – 10min)
Namen meditativnega sedečega treninga je umiriti živčni sistem in prepoznati bolečino kot neogrozujoč, dinamičen občutek (ne kot alarm).
Navodila za 10 minutni meditativni sedeči trening so spodaj.
- Vsedite se na stol s stopali pod koleni, zravnanim hrbtom in dlanmi na stegnih
- Zaprite oči ali pomežiknite navzdol; 3 počasni izdihi “kot vzdih olajšanja”.
- Pozornost preusmerite na občutek stopal in stika s stolom.
- Izdihnite 4 sekunde, vdihnite 6 sekund. Če misli odplavajo, nežno nazaj.
- Če se pojavi nelagodje ali bolečina jo opazujte: lokacija, velikost, temperatura, utripanje. Dovolite, da se spreminja; ničesar ne silite.
- Prakso zaključite z globokim izdihom in poimenujte en občutek, eno misel in en zvok, ki ste ga opazili; odprite oči.
Dihalne vaje (6 do 8 min)
Z dihalnimi vajami povečamo parasimpatični tonus in zmanjšamo napetost v paraspinalnih (obhrnteničnih) mišicah.
Navodila za 6 do 8 minutni trening dihalnih vaj so spodaj.
- Ulezite se na hrbet, kolena imejte pokrčena kolena, blazina pa naj bo pod koleni (ali sedenje naslonjeno).
- Eno roko dajte na spodnje rebro, drugo roko na trebuh
- Vdihnite 4 sekunde, izdihnite 6 sekund. Ponovite 10 do 15 ciklov.
- Spodnja rebra širike v stran, ramena naj bodo sproščena
Opomba: če se vam vrti ali zehate, upočasnite ali preidite na normalno dihanje.
Sken telesa (12 do 15 minut)
S skenom telesa preusmerimo pozornost živčnega sistema od stanja “boj–beg” na zaznavno radovednost (prepoznati napetostne vzorce).
Sken telesa lahko izvedete po spodnjih navodilih.
- Ležite na na hrbtu z blazino pod koleni, rokami ob telesu in dlanmi na obrnjenimi navzgor.
- Pozornost usmerite v pete, meča, kolena (opazite temperaturo in težo).
- Pozornost usmerite v stegna (spredaj/zadaj) in sedne kosti.
- Pozornost usmerite v ledveni del (križ), brez spreminjanja, samo opazujte stik z blazino.
- Pozornost na trebuh in spodnja rebra (opazite val diha)
- Pozornost na prsni koš, lopatice in ramena.
- Pozornost na nadlakti, dlani in prste.
- Pozornost na vrat, čeljust, jezik, oči in čelo.
- Razširitev pozornosti: začutite telo kot celoto, ki diha.
- Zaključite s tremi počasnimi izdihi; prevalite se na bok in sedite.
Pri vsaki točki naredite od 2 do 3 vdihe in izdihe.
6 vaj za bolečine v hrbtu (raztezne in krepilne)
Spodaj navajamo 10 varnih in učinkovitih vaj, s katerimi si lahko pomagate izboljšati gibljivost in zmanjšati bolečine v hrbtu. Vaje učinkovito izboljšajo moč stabilizatorjev trupa in hrbta, gibljivost in funkcionalnost hrbtenice, ter zmanjšajo obremenitve na poškodovani segment hrbtenice.
Redno izvajanje vaj (od 2 do 3 krat na teden po 20 do 30 minut) pomaga dolgoročno izboljšati funkcionalnost hrbtenice, zmajšati bolečine, ter preprečiti ponovitev težav.
Če pri izvajanju vaj začutite oste ali sevajoče bolečine v ude, takoj prenehajte z izvajanjem in se posvetujte z fizioterapevtom.
Raztezne in krepilne vaje za bolečine v hrbtu in kako jih varno in pravilno izvajati je navedeno spodaj.
Vaje razteg in izboljšanje gibljivosti
Raztezne vaje povečajo gibljivosti kolkov in zadnjih lož, zmanjšajo togost in prispevajo k znižanju bolečine v hrbtu.
Raztezne vaje za bolečine v hrbtu so naslednje.
1. Vaja: Mačka-krava (Cat-Cow)
- Postavi se na vse štiri v položaj mize; dlani so pod rameni, kolena pod boki.
- Poravnaj hrbtenico v nevtralen položaj in sprosti ramena.
- Ob vdihu: spusti trebuh proti tlom, nežno usmeri prsi naprej in dvigni pogled.
- Ob izdihu: zaokroži hrbet navzgor, povleci trebuh proti hrbtenici in spusti glavo proti popku.
- Gibanje izvajaj počasi in nadzorovano, brez sunkov.
- Ponovi 10–12-krat, 2-krat dnevno.
2. Vaja: Pritisk kolen k prsnemu košu (Knee to chest stretch)
- Lezite na hrbet, pokrčite kolena in postavite stopala ravno na tla.
- Z desno roko primite desno koleno in ga počasi povlecite proti prsnemu košu.
- Spustite nogo nazaj na tla in ponovite enako z levo stranjo.
- Nato z obema rokama primite obe koleni in ju nežno povlecite proti prsnemu košu.
- Položaj zadržite 15–20 sekund ter sproščeno dihajte.
- Počasi spustite najprej eno, nato še drugo nogo v začetni položaj.
- Vajo ponovite 3-krat.
Pritisk kolen k prsnemu košu (knee to chest stretch) sprosti hrbtne mišice v ledvenem delu.
3. Vaja: Položaj otroka (child’s pose)
- Pokleknite na tla, združite stopala, kolena pa razmaknite narazen. Spustite zadnjico proti petam.
- Roke iztegnite naprej in počasi spustite trup proti tlom.
- Čelo sprostite na tla.
- V položaju mirno dihajte in začutite razteg v hrbtu. Položaj zadržite 20 do 60 sekund.
- Naredite 2 do 3 ponovitve, 2 krat dnevno.
Pritisk kolen k prsnemu košu sprosti hrbtne mišice v ledvenem delu.
Vaje za krepitev stabilizatorjev hrbtenice in izgradnjo preventivne odpornosti
Krepilne vaje povečajo mišično moč in vzdržljivost trupa in kolkov, izboljšajo kontrolo gibanja in toleranco hrbtenice na obremenitve.
Krepilne vaje za bolečine v hrbtu so podrobneje opisane spodaj.
4. Vaja: Most (Bridge)
- Lezite na tla, pokrčite kolena in položite roke ob telo. Med koleni pustite približno širino ene pesti.
- Rahlo napnite trebušne mišice, kot bi želeli zadržati nežen udarec v trebuh.
- Počasi dvignite medenico od podlage, tako da telo od ramen do kolen tvori ravno linijo.
- Položaj za trenutek zadržite, nato medenico počasi spustite nazaj proti podlagi.
- Naredite 10–12 ponovitev, 2-krat dnevno.
S to vajo aktivirate glutealne in stegenske mišice ter stabilizatorje hrbtenice in tako zmanjšate obremenitev na hrbtenico in bolečine v hrbtu.
5. Vaja “ptič–pes” (Bird dog)
- Začnite v klečečem položaju na vseh štirih, z dlanmi pod rameni in koleni pod boki. Hrbtenica naj ostane v nevtralni liniji, vrat pa v podaljšku trupa.
- Aktivirajte trebušne mišice, da stabilizirate hrbtenico.
- Ob izdihu dvignite in iztegnite eno nogo nazaj ter položaj zadržite 3–5 sekund.
- Ob vdihu nogo počasi spustite nazaj v začetni položaj in ponovite z drugo nogo.
- Naredite 10–12 ponovitev, 2- do 3-krat na dan.
- Težjo različico izvedete tako, da hkrati z dvigom noge dvignete še nasprotno roko.
Z vajo ptič–pes” diagonalne stabilizatorje hrbtenice, zmanjšate pritisk na poškodovani segment hrbtenice in zmanjšate bolečine.
6. Deska (plank)
- Začnite tako, da ležite na trebuhu, roke postavite pod ramena.
- Dvignite se na podlakti in na prste nog, tako da telo oblikuje ravno linijo od glave do pet.
- Pazite, da zadnjica ni previsoko ali prenizko – trup naj ostane poravnan.
- Nežno aktivirajte trebušne mišice z lahkim stiskom trebuha.
- Položaj zadržite 10–20 sekund.
- Ponovite 3-krat, 2-krat na dan.
Lažja izvedba: spustite kolena na tla, če je držanje položaja na prstih pretežko.
Katere vaje niso primerne pri bolečinah v hrbtu?
Vaje, ki niso priporočljive pri bolečinah v hrbtu, saj lahko poslabšajo bolečine so naslednje.
- Trebušnjaki
- Dvig obeh nog (sveča)
- Polna amplituda počepa z utežmi (počepi so varni, dokler ohranjave ravno ledveno krivino)
- Delni trebušnjaki (trebušnjaki z nogami na 90 stopinj)
- Popolen izteg in dvig hrbta v leže (superman hrbtna ekstenzija)
- Olimpijski dvig
- Burpee (burpee)
- Visokointenzivni intervalni treningi
- Potisk nog (leg press)
- Visokointenzivne obremenitvene vaje
- Rotacijske vaje (twisting exercises)
Pogosta vprašanja
Koliko časa trajajo bolečine v hrbtu?
Večina bolečin v hrbtu (91%) se izboljša v 5 dneh, popolnoma pa izginejo v 6 tednih. Sevajoče bolečina se običajno umirijo v 6 do 12 tednih, kronične bolečine v hrbtu pa se izboljšajo v 12 mesecih.
Kako odpraviti bolečine v hrbtu?
Bolečine v hrbtu lahko v 95 do 99% odpravite z konzervativnimi metodami zdravljenja ki vključujejo redno telesno vadbo (hoja, plavanje in raztezanje 2-3 krat na teden), gretje in hlajenje mesta bolečine (hlajenje prvih 72 h po nastopu bolečine, potem gretje), protibolečinska zdravila (enostavna protibolečinska zdravila (NSAID), ki so na voljo brez recepta: Brufen, Ibuprofen, Nalgesin S in Voltaren) in edukacijo pacienta (raztezne vaje, prilagoditev delovnega mesta, spalnega položaja).
Katera so zdravila (tablete) in mazila za bolečine v hrbtu?
Zdravila (tablete) in mazila za bolečine v hrbtu so naslednja.
- Enostavna protibolečinska zdravila (NSAID), ki so na voljo brez recepta: Brufen, Ibuprofen, Nalgesin / Nalgesin S (naproksen) in Voltaren (tablete).
- Paracetamol: Lekadol, Daleron, Panadol, Paracetamol tablete
- Acetilsalicilna kislina: Aspirin
- Mazila za lokalno nanašanje: Voltaren gel
Kdaj je pri bolečinah v hrbtu potrebno obiskati zdravnika?
Obiska zdravnika je urgenten (takoj) v naslednjih primerih bolečin v hrbtu.
- Sindrom Cauda equina sindrom
- Huda, napredujoča motorična oslabelost (pade stopala, nezmožnost hoje, ali hitro napredovanje simptomov)
- Okužba hrbtenice, ki jo spremlja vročina in huda lokalna bolečina
- Travma (prometna nesreča, padec z višine
- Bolečina v hrbtu in v prsih
Obisk zdravnika je potreben najkasneje v 48h v naslednjih primerih.
- Vztrajanje ali poslabševanje bolečine v hrbtu kljub konzervativnem zdravljenju (fizioterapija, zdravila in samopomoč)
- Nepojasnjeno hujšanje ali nova stalna nočna (mirovalna) bolečina.
- Manjša travma pri starejši osebi
- Nov pojav senzoričnih izpadov (mravljinčenje, otopelost) ali enostranska šibkost, ki hitro napreduje
Kateri so vzroki in dejavniki tveganja za bolečine v hrbtu pri otrocih?
Vzroki in dejavniki tveganja za razvoj bolečin v hrbtu so navedeni spodaj.
- Mišično skeletne poškodbe kot so nateg, kontuzija, ali krč (76.8%)
- Spondiloliza (30–40%)
- Okužba (8,5%)
- Degenerativno stanje hrbtenice kot je spondiloliza, spondilolisteza, ali hernija (2,3%)
- Tekmovalni šport (visoka športna intenziteta)
- Ženski spol (50% večja verjetnost kot moški)
- Kajenje v adolescenci (16%)
Kateri so vzroki za bolečine v želodcu in hrbtu?
Najpogostejši vzroki za bolečine v želodcu in hrbtu so navedeni spodaj.
- Akutni pankreatitis (30-66%): epigastrična bolečina, ki izžareva v hrbet
- Žolčni kamni: epigastrična bolečina, ki v izžareva v hrbet
- Peptična razjeda: epigastrična bolečina, ki v izžareva v hrbe
- Pankreatični rak: abdominalna bolečina, ki seva v hrbet
- Aneurizma trebušne aorte (AAA): abdominalna bolečina ki seva v hrbet
- Ledvični kamni: bolečina je brazdasta med bokom in spodnjim trebuhom
Kateri so vzroki za bolečine v žlički in hrbtu?
Najpogostejši vzroki za istočasne bolečine v žlički in hrbtu so naslednji.
- Akutni pankreatitis (vnetje trebušne slinavke): epigastrična bolečina pogosto seva v hrbet (30–67 %)
- Rak trebušne slinavke: trebušna bolečina ki se razteza v hrbet (62 %)
- Žolčni kamni: epigastrična bolečina se pogosto širi v hrbet ali desno lopatico (35–60 %)
- Peptična (želodčna) razjeda: zgornje trebušna bolečina, ki seva v hrbet (31%)
- Miokardni infarkt: epigastrična bolečina, ki se razteza v hrbet (18 %)
- Anevrizma: abdominalna bolečina ki seva v hrbet
Kateri so zroki za istočasne bolečine v vratu in hrbtu?
Najpogostejši vzroki za istočasne bolečine v vratu in hrbtu so navedeni spodaj.
- Mišični nategi in zvini: preobremenitev ali nenaden gib, nepravilno dvigovanje tovora, prisilna drža, vibracije.
- Slaba drža: dolgotrajno sedenje v neergonomskem položaju, pomanjkanje mikroodmorov, nepravilna pozicija stola in ekrana
- Degeneracije hrbtenice: osteoartritis, degenerativna bolezen medvretenčnih ploščic, spinalna stenoza.
- Hernija diska v torakalni ali vratni hrbtenici
- Stres in mišična napetost
- Akutna travma: prometna ali športna nesreča, padec
Kateri so vzroki za bolečine v zgornjem delu hrbta?
Najpogostejši vzroki za pekoče bolečine v zgornjem delu hrbta so naslednji.
- Mišično skeletne poškodbe (mišični nateg, zvin ali krč)
- Kompresijski zlom vretenca v torakalni hrbtenici
- Hernija diska v prsni (torakalni) hrbtenici
- Torakalna (prsna) skolioza
- Torakalna spinalna stenoza (zožitev hrbteničnega kanala)
- Okužba hrbtenice v torakalnem delu (spondilodiscitis,osteomielitis, spinalni epiduralni absces)
Kateri so vzroki za bolečine v srednjem delu hrbta?
Najpogostejši vzroki za bolečine v srednjem (torakalnem) delu hrbta so navedeni spodaj.
- Mišično skeletne poškodbe kot so mišični nateg, zvin ali krč (70 do 90%)
- Kompresijski zlom vretenca med T1 in T12 (1 do 4%)
- Pljučni rak (0 do 0,7%)
- Torakalna hernija diska (0 do 0,5%)
- Pljučnica (0,1%)
Kateri so vzroki in dejavniki tveganja za bolečine v hrbtu med lopaticami?
Najpogostejši vzroki in dejavniki tveganja za bolečine med lopaticami so naslednji.
- Mišično skeletna poškodba kot je udarec, nateg, ali zvin (60-80%)
- Kompresijski zlom prsnega vretenca (1-5%)
- Hernija diska v prsnem delu (manj kot 1%)
- Osteoartritis (manj kot 1%)
- Poškodba rotatorne manšete (manj kot 1%)
- Skolioza (manj kot 1%)
- Izpah rebra (manj kot 1%)
- Deformacija akromiona (manj kot 1%)
- Zamrznjena rama (manj kot 1%)
- Srčni infarkt (manj kot 1%)
- Bolezen žolčnika (manj kot 1%)
- Slaba drža
- Stres
- Nošenje težkih bremen
- Telesna vadba
Kako odpraviti bolečine v hrbtu?
Bolečine v hrbtu lahko v 95 do 99% odpravite z konzervativnimi metodami zdravljenja ki vključujejo
- Akutna faza (0-6 tednov): aktivni počitek, protibolečinska zdravila, omejitve sedenja in špo
- Postakutna faza (fizioterapija in prilagojena vadba)
- Faza vzdrževanja (kineziološka vadba, edukacija)