Fizioterapija: kaj je, vrste, potek in dostopnost?

Naroči se na pregled

Kaj je fizioterapija?

fizioterapija

Fizioterapija (FTH) je veja medicine, ki s pomočjo manualnih, fizikalnih in vadbenih tehnik izboljša mišično moč, mobilnost in gibljivost pacientov po poškodbah ali bolezenskih stanjih. Fizioterapijo izvajajo fizioterapevti – strokovnjaki z zaključenim študijem fizioterapije, ki so usposobljeni za razumevanje zgradbe in delovanja človeškega telesa ter njegovega gibanja. Fizioterapevti postavijo ali potrdijo diagnozo in z uporabo fizioterapevtskih tehnik (manualnih in fizikalnih), vaj in edukacijo pacienta vzpostavijo, vzdržujejo ali okrepijo zdravje pacienta in funkcionalnost njegovega gibalnega aparata.

Študija objavljena v Turkish Journal of Phisycal Medicine and Rehabilitation z naslovom: “Effectiveness of physical therapy and exercise on pain and functional status in patients with chronic low back pain: a randomized-controlled trial” dokazuje učinkovitost fizioterapevtskega zdravljenja pri ljudeh, ki se soočajo z bolečinami v hrbtu, vratu, sklepih ali mišicah, okrevajo po športnih ali delovnih poškodbah, operacijah, nesrečah ali pa se soočajo z omejeno gibljivostjo. Fizioterapija je učinkovita metoda zdravljenja je pri vseh starostnih skupinah, od otrok in mladostnikov do odraslih in starejših.

Kakšen je namen fizioterapije?

Fizioterapija s pomočjo strokovnih metod in tehnik pospešuje celjenje, lajša bolečine, obnavlja funkcijo, povečuje mišično moč in vzdržljivost, ter izboljšuje kakovost življenja pacientov. 

Vloga fizioterapije se razlikuje glede na to ali je pacient v akutni (zgodnji) ali subakutni (pozni) fazi zdravljenja.

  • Fizioterapije v akutni fazi je usmerjena v zmanjšanje  akutnih simptmov (bolečine, kronične bolečine, gibalne omejitve, mišične asimetrije, poškodbe tkiva) in pacientom omogoča povrnitev gibalne avtonomnosti brez bolečin. 
  • Fizioterapije v postakutni (poznejši) fazi je usmerjena v obnovitev polne funkcionalnosti gibalnega sistema in krepitev mišično skeletnih struktur, ki omogočajo ohranjanje zdravega stanja pacienta. Učinkovitost fizioterapije pri skrajševanju hospitalizacije in pri zdravljenju akutnih, ter subakutnih zdravstvenih stanjih potrjuje tudi študija American Congress of Rehabilitation Medicine

Katere so vrste fizioterapije in katera zdravstvena stanja obravnavajo?

Fizioterapija zdravi mišično skeletna, nevrološka, respiratorna, kardiološka in dermatološka zdravstvena stanja. Poleg tega igra pomembno vlogo tudi pri rehabilitaciji specifičnih zdravstvenih težav žensk, starejših, otrok, športnikov in ljudi, ki so nezmožni samo obiskati fizioterapevta.

Vrste fizioterapije so naslednje:

  • Ortopedska fizioterapija (mišično-skeletna fizioterapija)
  • Nevrološka fizioterapija
  • Kardiopulmonalna fizioterapija
  • Kardiovaskularna fizioterapija
  • Dermatološka fizioterapija
  • Fizioterapija za zdravje žensk
  • Geriatrična fizioterapija
  • Pediatrična fizioterapija
  • Športna fizioterapija
  • Fizioterapija na domu

V katerih primerih je fizioterapija primerna oblika zdravljenja?

Fizioterapija je primerna oblika zdravljenja pri naslednjih zdravstvenih stanjih:

  • akutne ali kronične bolečine oz poškodbe
  • omejitve gibljivosti in telesne funkcionalnosti
  • okrevanje po operativnem posegu
  • skrajševanje rehabilitacijskega časa pred operacijo
  • obnavljanjem poškodbe katero ste zdravili sami
  • izboljšanje gibljivosti in drže

Fizioterapija je primerna oblika zdravljenja za tiste, ki želijo okrevati brez invazivnega posega, tablet in hkrati iščejo načine kako dolgoročno preprečiti ponovitev stanja.

Drži, da pacienti lahko v prvi (akutni) fazi veliko naredijo sami predvsem pri umirjanju simptomov, vendar pa se večina zdravstvenih stanj lahko v celoti in dolgoročno pozdravi zagolj s fizioterapijo in kineziološko vadbo. Počitek, protibolečinska zdravila in razgibavanje lahko umirijo simptome, pogosto pa pacientom dajejo lažno upanje, da se je z umiritvijo simptomov zacelilo tudi poškodovano tkivo – večinoma temu ni tako, zaradi česar kasneje prihaja do obnovitve poškodb in razvoja kroničnih stanj.

Kako poteka fizioterapija?

Fizioterapija poteka v štirih fazah:

  • prvi (diagnostični) pregled
  • akutna faza (fizioterapija)
  • post-akutna faza (kinezioterapija)
  • preventivna faza vzdrževanja

Faze in fizioterapevtske tehnike, ki se uporabljajo v procesu fizioterapevtske rehabilitacije so podrobneje opisane spodaj.

Prvi (diagnostični) pregled

Akutna faza

Fizioterapija

Postakutna faza

Kinezioterapija

Prvi (diagnostični) pregled

1. Faza: Prvi (diagnostični) pregled in izdelava rehabilitacijskega načrta

Fizioterapija se začne s prvim (diagnostičnim) pregledom, ki traja 60 ali 90 min. Pri diagnostičnem pregledu fizioterapevt oceni bolnikovo telesno stanje, gibljivost, mišično moč, držo, koordinacijo in funkcionalne sposobnosti. Diagnostični pregled fizioterapevtu omogoči ugotoviti vzroke težav, določiti stopnjo prizadetosti in izdelati individualni program terapije.

Diagnostični pregled vključuje naslednje diagnostične pristope: 

  • Anamneza
  • klinični pregled
  • fizioterapevtski testi
  • diagnostično slikanje

Anamneza: anamneza je diagnostični pristop pri katerem fizioterapevt z vprašanji o simptomih, preteklih poškodbah in težavah, aktivnostih in splošnemu življenjskem slogu​ ugotovi vzrok zdravstvenih težav pacienta.  

Klinični pregled: klinični pregled je diagnostični pristop pri kateremu fizioterapevti s tipanjem (palpacijo) prizadetega dela telesa, opazovanjem telesne drže, ter oceno obsega gibljivosti, mišične moči, ravnotežja in refleksov ugotavljajo vzroke težav pacienta. Klinični pregled pogosto vključuje tudi uporabo različnih fizioterapevtskih testov, s katerimi fizioterapevti prepoznajo telesne disfunkcije in določijo resnost težav.

Diagnostično slikanje: diagnostično slikanje je uporaba slikovnih metod, kot so rentgen (RTG), magnetna resonanca (MRI), računalniška tomografija (CT) in ultrazvok, za podporo pri ocenjevanju mišično-skeletnih in nevroloških težav. Diagnostično slikanje je namenjeno potrditvi ali izključitvi patoloških stanj, lažjemu razumevanju obsega poškodbe in oblikovanju individualnega rehabilitacijskega programa. Diagnostično slikanje odredi zdravnik ali fiziater. 

Cilj je potrditi ali izključiti patološka stanja, bolje razumeti obseg poškodbe in usmeriti individualni rehabilitacijski program.

Na koncu diagnostičnega pregleda fizioterapevt skupaj s pacientom izdela rehabilitacijski načrt, ki vključuje naslednje elemente:

  • Zdravstvene cilje: zdravstveni cilji so konkretni terapevtski cilji  (kratkoročnih, npr. “v dveh tednih zmanjšati bolečino pri hoji na raven, da prehodite 500 metrov brez premora”, ter dolgoročnih, npr. “v dveh mesecih se vrniti k lahkemu teku”), ki naj jih doseže fizioterapija
  • Fizioterapevtske metode zdravljenja: fizioterapevtske metode zdravljenja so manualne in fizikalne metode, ki jih bo fizioterapevt uporabil v okviru procesa rehabilitacije za dosego zastavljenega terapevtskega cilja. 
  • Število obravnav in okvirni rehabilitacijski čas: število obravnav in okvirni rehabilitacijski čas je določitev okvirnega števila in zaporedja terapij ter določitev časovnega okvira rehabilitacije. 
Akutna faza

2. Akutna faza: Fizioterapija za umiritev simptomov

Akutna faza fizioterapevtskega zdravljenja je usmerjena v umiritev akutnih simptomov (bolečina, vnetje, mišična zakrčenost in omejena gibljivost), ter povečanju obsega gibljivosti, pospešitvi celjenja poškodovanih struktur in zagotavljanju gibalne avtonomnosti pacienta za vključitev v vadbeni del fizioterapije. 

Akutna faza fizioterapije vključuje uporabo manualnih in instrumentalnih (fizikalnih) fizioteraveptskih tehnik.

Manualne fizioterapevtske tehnike

Manualne fizioterapševtske tehnike so tehnike s katerimi zmanjšujemo bolečine, sproščamo napete mišične strukture in povečamo obseg gibljivosti sklepov. Manualne fizioterapevtske tehnike so naslednje: 

  • Mobilizacija tkiva (ERGON tehnika):  mobilizacija tkiva (ERGON tehnika) je fizioterapevtska tehnika, ki združuje manualno terapijo in uporabo specialnih nerjavnih inštrumentov za obravnavo mehkih tkiv (mišic, fascije, vezi). Mobilizacija tkiva je namenjena sprostitvi fascialnih adhezij, zmanjšanju bolečine, povečanju gibljivosti in izboljšanju funkcionalnosti prizadetih regij.
  • Sklepna mobilizacija: sklepna mobilizacija je fizioterapevtska tehnika, ki uporablja počasne, ritmične in ponavljajoče se gibe v različnih amplitudah za izboljšanje gibljivosti sklepov, zmanjšanje bolečin in povečanje funkcionalnosti. Sklepna mobilizacija se izvaja za sprostitev sklepne kapsule, zmanjšanje togosti in obnovo normalne biomehanike gibanja.
  • Trigger point terapija: trigger point terapija je fizioterapevtska tehnika, ki se osredotoča na sproščanje mišičnih vozličev (trigger točk), ki povzročajo lokalne bolečine in prenesene bolečinske vzorce. Trigger point terapija se izvaja za zmanjšanje mišične napetosti, izboljšanje mišične prekrvavitve, zmanjšanje bolečine in povrnitev normalne funkcije mišice.
  • Terapevtska masaža: terapevtska masaža je fizioterapevtska tehnika, ki uporablja različne ročne prijeme in pritiske za sproščanje mišic, zmanjšanje napetosti, lajšanje bolečin in izboljšanje prekrvavitve. Fizioterapevtska masaža pospešuje regeneracijo, izboljšuje gibljivost tkiva in povečuje splošno dobro počutje pacienta. 
  • Športna masaža: športna masaža je specializirana fizioterapevtska tehnika, namenjena športnikom in telesno aktivnim posameznikom za pripravo mišic na obremenitev, pospešitev regeneracije in preprečevanje poškodb. Športna masaža izboljšuje prekrvavitev, zmanjšuje mišično napetost in pospešuje okrevanje po treningih ali tekmovanjih.
  • Pasivni raztegi: pasivni raztegi so fizioterapevtska tehnika, pri kateri terapevt ali zunanji dejavnik (npr. pripomoček, teža) razteguje pacientove mišice brez njegove aktivne mišične kontrakcije. Pasivni raztegi so usmerjeni v povečanje gibljivosti sklepov, zmanjšanje mišične togosti, sprostitvi mišične napetosti in izboljšpanju cirkulacije mehkih tkiv. 

Instrumentalne (fizikalne) fizioterapevtske tehnike

Instrumentalne (fizikalne) fizioterapevtske tehnike so oblika podpornih fizioterapevtskih tehnik, ki za zdravljenje uporabljajo fizikalno energijo (topoloto, električno energijo, lasersko energijo, magnetno energijo). Instrumentalne fizioterapevtske tehnike zmanjšujejo bolečino, zmanjšujejo vnetje in spodbujajo mišično aktivacijo.

Instrumentalne (fizikalne) fizioterapevtske tehnike so naslednje: 

  • TECAR: TECAR (Transfer of Energy Capacitive and Resistive) je fizikalne fizioterapevtska tehnika, ki uporablja radiofrekvenčne tokove za stimulacijo tkiva in pospeševanje regenerativnih procesov. TECAR terapija se uporablja za zmanjšanje bolečine, pospešitev celjenja mehkih tkiv, izboljšanje cirkulacije in zmanjšanje vnetja. Tecar terapija se najpogosteje uporablja pri zdravljenju različnih oblik zvinov (zvin gležnja, kolena), vnetij/ tendinitisov (teniški komolec, golf komolec, plezalski komolec, tekaško koleno, skakalno koleno)) artroz (artroza kolena, kolka) bolečin v križu (lumbalgija), poškodb živcev (nevropatije) in zlomih ( zlomi stopala, goleni, roke). 
  • Laserska terapija: laserska terapija je fizikalne fizioterapevtska tehnika, ki uporablja nizko-energijske laserske žarke (LLLT – Low Level Laser Therapy) za stimulacijo tkiv, zmanjšanje bolečine, pospeševanje celjenja in ustvarjanje protivnetnega učinka. protivnetni učinek. Laserska terapija izboljša mikrocirkulacijo, regeneracijo tkiva in zmanjša bolečinske simptome pri akutnih in kroničnih stanjih. Laserska terapija je učinkovita metoda za zdravljenje bolečin v vratu, heksenšusa, išiasa, hernije diska, sindroma karpalnega kanalam degenerativnih poškodb sklepov osteoartritis kolena, kolka, gležnja) in epikondilitisa (teniški in golf komolec).
  • Globinski udarni valovi: globinski udarni valovi so fizikalna fizioterapevtska tehnika za spodbujanje regeneracije tetiv in vezi. Globinski udarni valovi so učinkoviti pri zdravljenju tendinopatij (teniški, golf in plezalski komolec), plantarni fasciitis, kalcinirajoči tendinitis rame, skakalno koleno, ahilova tendinopatija. 
  • Terapevtski ultrazvok: terapevtski ultrazvok je fizikalne fizioteraveptska tehnika za izboljšanje prekrvavitve in presnovo tkiva. Terapevtski ultrazvok je učinkovita metoda pri zdravljenju mišičnih in ligamentarnih poškodbah (zvin gležnja, kolena), poškodbe ahilove tetive in poškodbe sklepov (kapsulitis in burzitis rame).
  • Elektrostimulacijska terapija: elektrostimulacijska terapija je fizikalna fizioterapevtska tehnika, ki uporablja električne impulze za stimulacijo mišic in živcev z namenom izboljšanja funkcionalnosti, zmanjšanja bolečine ter pospeševanja rehabilitacije. Elektrostimulacijska terapija okrepi mišično aktivacijo, zmanjša atrofijo, izboljša cirkulacijo in spodbudi nevromuskularne povezave.
  • Presoterapija: presoterapija je fizikalna fizioterapevtska tehnika, ki uporablja pnevmatske kompresijske naprave za spodbujanje limfnega in venskega obtoka z namenom zmanjšanja oteklin, izboljšanja prekrvavitve in pospeševanja regeneracije. Presoterapija zmanjšuje limfni edem, odpravi občutek težkih nog, izboljša povratek tekočin v krvni obtok in pospeši okrevanje po naporih ali poškodbah.
  • Dry needling: dry needling je fizikalna fizioterapevtska tehnika, pri kateri se uporabljajo tanke igle, vstavljene v mišične trigger točke, da se sprosti mišična napetost, zmanjša bolečina in izboljša funkcionalnost. Dry needling terapija je namenjena zmanjšanju bolečinskih sindromov, izboljšanju krvnega pretoka in zmanjšanju mišičnih spazmov.
  • Terapija z ventuzami: terapija z ventuzami je fizikalna fizioterapevtska tehnika, pri kateri se uporabljajo posebne ventuze (steklene, silikonske ali plastične), ki ustvarijo podtlak na površini kože, da se poveča prekrvavitev, zmanjša napetost in pospeši regeneracija tkiv. Terapija z ventuzami je namenjena izboljšanju mikrocirkulacije, zmanjšanju bolečine, sprostitvi mišic in pomoč pri celjenju poškodb mehkih tkiv.
  • Kineziotaping: kineziotaping je fizikalna fizioterapevtska tehnika, pri kateri se na kožo namešča posebne elastične trakove (kinesio tape) z namenom podpore mišicam, zmanjšanja bolečine, izboljšanja propriocepcije in pospeševanja regeneracije tkiv. Kineziotaping je učinkovit pri zvinu gležnja, križne vezi in plantarnim fasiitisom. 
Postakutna faza

3. Post-akutna faza: Kinezioterapija za dolgoročno vzdrževanje stanja

Post-akutna faza je faza fizioterapevtskega procesa, ki se začne po umiritvi akutnih simptomov in obnovitvi gibalnih sposobnosti pacienta. V post-akutni fazi pride do sodelovanja z kineziologi in vključitev pacienta v kineziološke vadbene programe s katerimi obnovimo njegovo telesno funkcionalnost, kakršna je bila pred poškodbo. Na ta način mu omogočijo vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim in dolgoročno preprečimo ponovitve težav. 

Kineziološki vadbeni programi vključujejo lahke gibalne vaje za ohranjanje obsega gibljivosti v sklepu, krepilne vaje za krepitev šibkih mišičnih skupin, raztezne vaje za skrajšane mišic in vaje za ravnotežje ter koordinacijo.

Vadbeni programi so oblikovani progresivno, tako da se vaje in težavnost stopnjujejo in prilagajajo pacientovemu napredku. Individualni pristop – zagotavlja – prilagoditev zdravljenja ciljem posameznika

Kdo je fizioterapevt in kakšna je njegova vloga v fizioterapevtskem procesu?

Fizioterapevt

Fizioterapevt je strokovnjak z univerzitetno izobrazbo, ki je vpisan v register fizioterapevtov pri Zdravstveni Zbornici Slovenije in vodi fizioterapevtski postopek. 

Vloga fizioterapevta v rehabilitacijskem procesu je, da s pomočjo fizioterapevtskih metod kot so manualne tehnike, fizikalne tehnike, vaje in edukacijo pacientu pomaga obvladovati bolečino, izboljšati gibljivost, moč in funkcionalnost. Vloga fizioterapevta je tudi da pomiri pacienta, ga motivira in podpre v primeru dvomov v rehabilitacijski proces, ter ga pouči o njegovem stanju in omejitvah aktivnosti. 

Ali je fizioterapevt zdravnik?

Ne, fizioterapevt ni zdravnik. Fizioterapevt je strokovno usposobljen zdravstveni delavec za izvajanje fizioterapije in rehabilitacije, pogosto v sodelovanju z zdravniki specialisti.

Zakon o zdravstveni dejavnosti, RS navajaj, da »fizioterapija sodi med zdravstvene stroke, fizioterapevt pa je strokovnjak z univerzitetno izobrazbo, ki ni zdravnik«.

Fizioterapevt ne postavlja medicinskih diagnoz in ne predpisuje zdravil, ampak ocenjuje gibalne sposobnosti ter izvaja postopke za izboljšanje funkcije in zmanjšanje bolečine.

Kdo je fiziater?

Fiziater je zdravnik specialist, ki se ukvarja z diagnostiko, zdravljenjem in rehabilitacijo bolnikov z okvarami gibalnega sistema, nevrološkimi motnjami in kroničnimi bolečinami.

Fiziater pomaga pacientom pri izboljšanju telesne funkcionalnosti, zmanjšanju bolečin in povrnitvi samostojnosti v vsakdanjem življenju.

Fiziater vodi rehabilitacijski tim, ki vključuje fizioterapevte, delovne terapevte in druge strokovnjake. Fiziater pogosto predpiše fizioterapijo, kot obliko zdravljenja.

Kako izbrati pravega fizioterapevta?

Pri izbiri fizioterapevta je pomembno, da poiščete strokovnjaka z ustreznimi kvalifikacijami, izkušnjami na vašem področju težav in osebnostnimi lastnostmi, s katerim se dobro ujamete.

Kriteriji, katere upoštevajte pri izbiri terapevta so navedeni in opisani spodaj.

  • Izobrazba in strokovnost: izobrazba in strokovnost sta najpomembnejši kriterij pri izbiri fizioterapevta. Prepričajte se, da ima fizioterapevt dodiplomsko izobrazbo iz fizioterapije in da je vpisan v register fizioterapevtov pri Zdravstveni Zbornici Slovenije
  • Izkušnje z rehabilitacijo vašega zdravstvenega stanja: izkušnje z rehabilitacijo vašega zdravstvenega stanja so ključni kriterij pri izbiri fizioterapevta. Prepričajte se da ima fizioterapevt izkušnje z rehabilitacijo vašega zdravstvenega problema pri njemu in pri njegovih pacientih.
  • Osebnostne lastnosti in prvi vtis: osebnostne lastnosti in prvi vtis so pomemben kriterij za izbiro fizioterapevta, saj je za uspešno zdravljenje ključno da se pri fizioterapevtu počutite sproščeno in razumljeno. 
  • Praktični vidik: praktični vidik je pomemben kriterij pri izbiri fizioterapevta in vključuje dejavnike kot so lokacija klinike, delovni čas, možnosti koriščenja zdravstvenega zavarovanja ter dostopnost individualnih obravnav. Preverite, ali imajo ustrezno infrastrukturo, še posebej, če imate posebne potrebe. Priporočila znancev in spletne ocene vam lahko dodatno pomagajo pri izbiri.

Kakšna je dostopnost do fizioterapije v Ljubljani? 

Fizioterapije je dostopna na dva načina: v okviru javnega zdravstvenega sistema ZZZS (na napotnico) ali kot zasebna fizioterapija (samoplačniško ali krito s strani zavarovalnice).  

Obe obliki fizioterapije sta dostopni na lokaciji izvajalcev ali kot fizioterapija na domu pacienta. Fizioterapija na domu je oblika fizioterapije, ki jo fizioterapevt izvaja na domu pacienta in omogoča dostopnost do rehabilitacije osebam, ki zaradi zdravstvenih, starostnih ali gibalnih omejitev ne morejo obiskovati ambulantne fizioterapije.

Fizioterapija v okviru javnega zdravstvenega sistema ZZZS je oblika fizioterapije, ki je dostopna z zdravniško napotnico in je krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. zavarovanje. Fizioterapija na napotnico omogoča dostop do fizioterapije v okviru javnih zdravstvenih zavodov in privatnih fizioterapevtskih klinik s koncesijo. 

Zasebna (samoplačniška) fizioterapija je oblika fizioterapije, ki jo mora pacient kriti sam ali pa jo krije njegovo dopolnilno zavarovanje, izvajajo pa jo privatne fizioterapevtske klinike. Zasebna fizioterapija je dostopna brez napotnice. 

Kakšna je razlika med fizioterapijo na napotnico in zasebno (samoplačniško) fizioterapijo?

Razlika med javnimi in zasebnimi fizioterapevtskimi storitvami je v čakalni dobi, številu obravnav, kvaliteti fizioterapevtskih storitev, individualiziranosti obravnav in ceni. 

  • Čakalne dobe: čakalne dobe pri samoplačniški (zasebni) fizioterapiji so krajšpe, kot čakalne dobe fizioterapije na napotnico. Čakalna doba za samoplačniško fizioterapijo v Ljubljani je 2 do 5 dni, čakalna doba za fizioterapijo na napotnico pa znaša od 2 do 7 mesecev. Pri večini poškodb je ključno, da se le te začnejo zdraviti v roku 7 dni, saj se sicer lahko podaljšala rehabilitacijska doba ali pa pride do napredovanja v kronično obliko.  
  • Število obravnav: število obravnav pri fizioterapiji na napotnico je manjše kot število obravnav pri fizioterapiji v zasebnih klinikah. Fizioterapevti v javnih zavodih imajo pogosto premalo razpoložljivega časa, da bi lahko zagotovili popolno okrevanje. V privatnih klinikah, kjer so obravnave samoplačniške pa je število fizioterapevtskih ur usklajeno z generalnimi rehabilitacisjkimi časi konkretne poškodbe, kar zagotavlja njihovo popolno odpravo. 
  • Kvaliteta fizioterapevtskih storitev: kvaliteta fizioterapevtskih storitev pri zasebni fizioterapiji je višja, kot kvaliteta fizioterapevtskih storitev na napotnico saj privatni fizioterapevtski centri razpolagajo z najsodobnejšo opremo diagnostike in rehabilitacije, s čimer zagotavljajo bolj učinkovito zdravljenje. Na drugi strani so javni zavodi pogosto podhranjeni in imajo zastarelo opremo. 
  • Individualiziranost obravnav: individualiziranost fizioterapevtske obravnave zasebne fizioterapije je večja, od fizioterapije na napotnico. Individualizacija obravnave pri zasebni fizioterapije je zagotovljena z vodenjem postopkov ena na ena. To v praksi pomeni, da isti fizioterapevt obravnava pacienta skozi celoten rehabilitacijski potek; od diagnostike do njegove zadnje terapije. S takim pristopom, se lahko fizioterapevt stoodstotno posveti pacientu, kateri mu posledično zaupa in tako pripomore, da fizioterapija doseže zastavljene cilje. Fizioterapiji v javnih zavodih (na napotnico) primanjkuje fizioterapevtov, glede na število pacientov, ki čakajo na obravnavo zato ti ne morejo zagotavljati take individualnosti. 
  • Cena: cena samoplačniške (zasebne) fizioterapije je višja, kot cena fizioterapije na napotnico. Povprečna cena samoplačniške fizioterapije v Ljubljani je 75 EUR. Stroške fizioterapije na napotnico krije javno zdravstvo (ZZZS). 

Kako zasebna fizioterapija zagotavlja učinkovito zdravljenje brez čakalnih vrst?

Zasebna fizioterapija zagotavlja začetek zdravljenja od 0 do 72 ur po prijavi na prvi pregled. Pravočasen začetek rehabilitacije je ključen dejavnik pri zagotavljanju uspešnega zdravljenja. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da zgodnji začetek rehabilitacije preprečuje zaplete, optimizira funkcijo in zmanjšuje invalidnost. 

Zakasnitev začetka rehabilitacije, do katere pogosto prihaja v okviru fizioterapije na napotnico (čakalne dobe so med 2-7 mesecev) pogosto povzročajo oteževanje in podaljšanje fizioterapevtske rehabilitacije, ter hospitalizacije zaradi povaja mišične atrofije, izgube gibljivosti sklepov, povečanja tveganja za kontrakture in počasnejšo nevrološko regeneracijo.

V Kliniki Meridian-Fit ponujamo fizioterapijo takoj, brez čakalnih vrst. Fizioterapijo izvajamo po načelu zgodnje aktivacije, tako da že v prvi pregled vključimo tudi izvajanje terapije s katero umirimo akutne simptome.

Pogosta vprašanja

Koliko časa traja fizioterapija?

Fizioterapija pri blagih in srednje težkih zdravstvenih stanjih traja od 6 do 8 mesecev.

Fizioterapija pri težjih poškodbah, kroničnih stanjih in težjih oblikah bolezni traja 2 ali več mesecev.

Koliko stane samoplačniška (zasebna) fizioterapija v Ljubljani?

Samoplačniška (zasebna) fizioterapija v Ljubljani stane od 60 do 100 EUR.

Kaj je velika fizioterapevtska obravnava?

Velika fizioterapoevtska obravnava je izraz, ki označuje celostno fizioterapevtsko storitev, ki vključuje anamnezo, testiranje, oblikovanje načrta rehabilitacije ter izvedbo kombinacije terapij kot so manualna, fizikalna ali vadbena terapija. Velika fizioterapevtska obravnava najpogostej traja od 60 do 90minut.

Kaj je mala fizioterapevtska obravnava?

Mala fizioterapevtska obravnava je krajša oblika fizioterapevtske obravnave, ki je najpoosteje osredotočena na izvedbo ene same terapije TECAR, Kineziotaping, Elektrostimulacija). Mala fizioterapevtska obravnava pogosto traja od 20 do 30 minut.

Prijavite se na fizioterapijo Meridian-Fit v Ljubljani

Spodaj izberite termin, fizioterapevta in se prijavite na fizioterapijo v kliniki Meridian-Fit. Rezervacijo termina lahko oddate tudi preko telefona:  070 346 646 ali emaila: [email protected]. Naša klinika se nahaja na Trubarjeva cesta 47, 1000 Ljubljana