1. Kaj je terapevtski ultrazvok?

Terapevtski ultrazvok je fizioterapevtska metoda zdravljenja, ki deluje na podlagi visoko frekvenčnega valovanja (nad 20 000 Hz). Ultrazvočne (električne) naprave proizvajajo ultrazvok (zvočno valovanje), ki je višje od slišne frekvence in ga naše uho ne more zaznati. Kadar ultrazvok apliciramo na človeško tkivo, ga to absorbira, mehansko pretvori v energijo in spodbudi vrsto bioloških učinkov. Terapevtski učinki ultrazvoka se uporabljajo za zdravljenje poškodb mehkih tkiv, vnetnih in bolečih stanj, kroničnih bolečin in bolezni (revmatoidni artritis in druga degenerativna stanja).

Začetki terapevtskega ultrazvoka segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Prvi ki je opisal njegovo delovanje in ga vpeljal v prakso je znanstvenik Raimar Pohlman. Kasneje so skozi vsa leta preučevali številne možne načine uporabe ultrazvoka v medicinske namene, zato je danes njegova uporaba tako razširjena.

2. Kako deluje terapevtski ultrazvok?

Terapevtski ultrazvok deluje na podlagi ultrazvočnega valovanja, ki ga proizvajajo visokofrekvenčne elektromagnetne oscilacijei in piezoelektrični efekt. Visokofrekvenčni električni tok, ki prehaja skozi piezo-električni kristal (iz katerega je sestavljena sonda ultrazvočne naprave), povzroča krčenje in raztezanje tega kristala. Pri tem pojavu (piezo-električnem efektu) se energija električnega toka pretvarja v mehansko energijo, slednja pa se nato absorbira v tkivih in tam povzroči mehanske učinke. 

Ultrazvok apliciramo s pomočjo kontaktnega medija (gel ali voda) med terapevtsko glavo (sonda iz kristala) in kožo, ultrazvočno glavo pa premikamo po tkivu. Na ta način zmanjšamo nepravilnosti ultrazvočnega vala v okolici in se izognemo nastanku konstantnih valov. Ti bi lahko povzročili pregrevanje tkiva in poškodbo, zaradi tvorbe nestabilnih kavitacij.

3. Kateri so njegovi glavni učinki?

Glavni učinki terapevtskega ultrazvoka so mehanski in se delijo na termične in atermične učinke.

• Termični mehanski učinek ultrazvoka je toplota, ki povzroča segrevanje tkiv. Ultrazvok, z večjo frekvenco – 3 MHz deluje površinsko in povzroči lokalni dvig temperature (cca. 0.8 °C), kar pomeni da segreva predvsem kožo in podkožje (1-2 cm globoko). Ultrazvok nižje frekvence – 1 MHz pa segreva globlje ležeča tkiva (mišice, vezivno tkivo, sklepi…) od 4 do 6 cm globoko in povzroča dvig temperature za cca. 4 °C. Globina termičnega učinka je v veliki meri odvisna od debeline tkiva in njegove gostote. Namreč večja je gostota medija (mišično ali kostno tkivo), skozi katerega se ultrazvočno valovanje širi, tem hitrejše je njegovo širjenje v tkivo.

• Atermični mehanski učinki so odvisni predvsem od jakosti in časa trajanja delovanja ultrazvoka. Ultrazvok nizke jakosti (0,3-1 W/cm²) povzroča mehanski učinek na tkiva – mikromasaža in izboljšanje oksidacijsko-redukcijskih procesov v celici – fizikalno-kemični učinek. Ultrazvok srednje jakosti (1-3 W/cm²) poleg mehanskega in fizikalno-kemičnega učinka, povzroča še stimulacijo bioloških procesov v tkivih, kot so: boljša trofika tkiv, večja regeneracijska sposobnost, povečana sinteza beljakovin, povečana permeabilnost celičnih membran. Za ultrazvok, ki deluje z jakostjo nad 3 W/cm² velja, da povzroča kavitacije – ireverzibilne spremembe na tkivu (poškodbe tkiv in okvare celic) in razvoj vnetnih procesov, ki izovejo regeneracijo in celjenje tkiva.

Pulzna oz. diskontinuriana oblika ultrazvoka, ki traja več časa (10-15 min) povzroča predvsem atermične učinke, termični učinki pa niso toliko izraženi. Za stacionarno oz. kontinuirano obliko ultrazvoka, ki traja 2-5 minut, pa so značilni predvsem termični učinki in nevarnost nastanka kavitacij.  

Vsi navedeni mehanski učinki ultrazvočne terapije pripomorejo k celjenju tako da: 

1.       Zmanjšujejo vnetne procese v prizadetem tkivu

2.       Zmanjšujejo otekline in edeme ter posledično bolečine

3.       Pospešijo celjenje poškodovanega tkiva (s stimulacijo vnetnih procesov)

4.       Izboljšajo gibljivost in odpravljanje kontraktur v sklepih, zaradi boljše elastičnosti tkiv

5.       Razbijajo trdne strukture, kot so kalcinati in ledvični kamni na manjše delce

6.       Mikromasirajo tkivo in zmanjšujejo bolečine

4. Kaj je ultrasonoforeza in kako pripomore k zdravljenju?

Ultrasonoforeza je metoda, ki omogoča prehajanje zdravila (v raztopini) skozi kožo, s pomočjo ultrazvočnih valov. Zdravilo, ki je običajno v obliki gela ali kreme in je nanešeno na kožo, lahko z ultrazvokom preide globlje v tkivo in tam bolje učinkuje. Ultrazvok naredi kožo bolj vpojno in povzroči povečano propustnost celičnih membran, kar omogoča učinkovitejšo in globljo penetracijo zdravila na željeno mesto. Učinkovine v zdravilih, ki se pogosto uporabljajo pri ultrasonoforezi so: hidrokortizon, lidokain, miofleks in salicilati. Vse učinkovine delujejo protivnetno in analgetično. Njihova uporaba je smiselna pri raznih mišičnih vnetjih, tendinitisih, zvinih, oteklinah, bolečih predelih.

5. Pri katerih zdravstvenih težavah (poškodbah in bolečinah) uporabljamo ultrazvok?

Terapevtski ultrazvok uporabljamo za zdravljenje akutnih in kroničnih poškodb, ter za zmanjšanje in odpravo bolečin. Najpogostejše poškodbe in bolečinska stanja, katere odpravljamo in zdravimo z ultrazvokom so: 

·   Akutni zvini gležnja

·   Kalcinacije v rami

·   Žolčni kamni

·   Ledvični kamni

·   Kontrakture v sklepih

·   Sidrom zamrznjene rame

·   Burzitis (rame, kolka)

·   Tendinitis

·   Epikondilitis

·   Preležanine

·   Brazgotine

·   Kirurške rane

·   Miofascialna vnetja

·   Edemi

·   Hematomi

·   Mišična zakrčenost

·   Revmatoidni artritis

·   Spondilitis

·   Osteoartroza

·   Poškodbe meniskusov

·   Lumbalgija

·   Ishialgija

·   Bolečine v vratu

·   Fantomske bolečine

·   Fibroze

Kdaj terapija ni primerna (kontraindikacije)?

Uporaba ultrazvoka je v določenih primerih kontraindicirana in se zato njegovi uporabi izognemo. Ti primeri so:

·   Prisotnost kovinskih delov

·   Nosečnost

·   Področje epifiz pri otrocih in mladostnikih

·   Pigmentirani nevusi

·   Malignomi

·   Lokalni močni edemi

·   Vročinska stanja

·   Krvavitve in nagnjenost h krvavitvam

·   Arterijska insuficienca obsevanega dela

·   Predeli nad parenhimskimi organi (pljuča, jetra, ledvice)

·   Po radioterapiji (6 mesecev)

·   Področje testisov in maternice

·   Nevarnost nastanka krvnih strdkov

·   lokalna Izguba senzibilitete

·   30 dni po kortikosteroidni terapiji (injekcijski)

·   Varice

Kdaj lahko pričakujemo izboljšanje stanja po terapiji?

Izboljšanje stanja pacienti občutijo že po prvi terapiji z ultrazvokom. Po aplikaciji je občutek bolečine lahko nekoliko manjši zaradi mehanskega termičnega učinka. Ti učinki pa ponavadi hitro izzvenijo, zato ena terapija zagotovo ni zadostna. Nekateri pacienti izboljšanje simptomov občutijo šele po zaključku terapije. Čas zdravljenja je odvisen od vrste poškodbe, njene razsežnosti, vrste poškodovanega tkiva (koža, mišice, kosti), starosti  pacienta, telesnega odziva posameznika na zdravljenje in od pacientovega upoštevanja navodil rehabilitacije. 

V kolikor z ultrazvočno terapijo zdravimo poškodbe na nivoju kosti, bo zdravljenje trajalo dlje časa, saj je tudi sam proces regeneracije kostnega tkiva daljši. 

Pri akutnih poškodbah, kot so zvin gležnja, bo ultrazvočna terapija dokaj hitro izboljšala simptome otekline in bolečine, če se bo izvajala po ustreznem rehabilitacijskem protokolu za tovrstno poškodbo. Velja namreč, da je pri akutnih poškodbah terapijo z ultrazvokom potrebno izvajati  vsak dan ali vsaj 2 do 3-krat na teden, če želimo doseči izboljšanje. Ko pride do vidnega izboljšanja pa pogostost terapije zmanjšamo, da se tkivo adaptira.

Ultrazvočna terapija je dokazano najbolj učinkovita v kombinaciji z drugimi fizioterapevtskimi metodami zdravljenja, kot so: terapevtska vadba, manualna terapija in druge terapije s fizikalnimi agensi (laser, udarni valovi itd.). V klinični praksi se jo vedno kombinira z drugimi oblikami terapije in se je skoraj nikoli ne izvaja izolirano.