Teniški komolec (lateralni epikondilitis): vzroki, simptomi in zdravljenje
DEJSTVA O TENIŠKEM KOMOLCU
- Teniški komolec nastane zaradi dolgotrajnih in ponavljajočih fizičnih preobremenitev zapestja in podlakti
- Ne pojavlja se samo pri tenisačih, ampak pri kateremkoli dolgotrajnem izvajanju ponavljajočih gibov, kjer je dlan obrnjena navzdol
- Najpogosteje se pojavlja na dominantni roki
- Prepoznamo ga po pekoči bolečini na zunanjem delu komolca, ki se intenzivira ob obremenitvi zapestja, upogibu zapestja nazaj ali pritisku na zunanji del komolca.
- Ob počitku, opustitvi obremenilnih gibov in raztezanju se teniški komolec praviloma spontano pozdravi v 1 do 3 mesecih.
- Operativno se zdravi le v kroničnih primerih (če bolečina traja več kot več kot 1 leto). Rehabilitacija po operaciji traja od 3 do 6 mesecev.
V tem članku bomo pojasnili, kaj je teniški komolec (lateralna epikondilopatija), kateri so vzroki za nastanek sindroma, kako ga prepoznamo, ter kako ga pozdraviti vključno s fizioterapijo in kineziologijo.
Kaj je teniški komolec (lateralni epikondilitis)?
Teniški komolec (lateralni epikondilitis) označuje bolečino na zunanji (lateralni) strani komolca. Čeprav izraz epikondilitis pomeni vnetje epikondila, se danes pogosteje uporablja izraz epikondialgija, saj so pri tem stanju prisotne predvsem degenerativne spremembe tetiv, medtem ko je vnetje običajno prisotno le v začetni fazi kot sprožilec. Tetive degenerirajo zaradi ponavljajočih in prekomernih gibov, ki povzročajo mikropoškodbe. Te poškodbe zmanjšajo prekrvavitev in upočasnijo obnavljanje tkiva. Najpogosteje je prizadeta tetiva extensor carpi radialis (slo.: kratka iztegovalka zapestja).
Tveganje za razvoj teniškega komolca je večje pri osebah, starih med 35 in 55 let, kadilcih, ljudeh s sladkorno boleznijo, šibkimi mišicami roke ter pri tistih, ki opravljajo ročna dela, ki vključujejo pogosto iztegovanje zapestja.
Kako pride do nastanka teniškega komolca?
Izraz “teniški komolec” izvira iz zgodnjih opisov poškodbe, ki so jo pogosto opazili pri igralcih tenisa, predvsem pri izvedbi udarca “bekhend”. Ta tehnika vključuje gibanje roke proti zunanji strani telesa (odmik), pri čemer se mišice podlahti in zapestja ponavljajoče iztegujejo in tako prekomerno obremenijo.
Pri večjih telesnih naporih ali slabi fizični pripravljenosti se mišice iztegovalke zapestja pretirano krčijo. To povzroči njihovo skrajšanje, zategnjenost in trenje mehkih tkiv ob kostne strukture v predelu komolca, kjer mišično tkivo poteka čez komolčni sklep.
Ponavljajoča uporaba teh mišic vodi do mikropoškodb (mikrotravm) na tetivi, kar sproži vnetni odziv. Če poškodovana tetiva nima dovolj časa ali ustreznih pogojev za regeneracijo, se ne zaceli ustrezno, kar vodi v kronično preobremenitveno okvaro.
Ker stanje primarno povzroča trenje mehkih tkiv ob kostno podlago in posledično nastajanje degenerativni sprememb tetive, je strokovno ustreznejši izraz zanj lateralna epikondiloza. Izraz epikondilitis se nanaša predvsem na vnetje, ki je prisotno le v začetni fazi in ni vzrok za nastanek poškodbe.
Kaj povzroči nastanek teniškega komolca?
Diagnostični izraz teniški komolec se uporablja še danes, čeprav stanje ne nastaja zgolj pri igranju tenisa, temveč tudi pri številnih drugih dejavnostih, ki povzročajo preobremenitve mehkih tkiv zapestja in podlakti. V praksi gre najpogosteje za ponavljajoče gibe, ki sčasoma vodijo v degenerativne spremembe tetiv.
Aktivnosti, katere v rehabilitacijski praksi najpogosteje diagnosticiramo kot povzročitelje teniškega komolca so navedeni in opisani spodaj.
- Dolgotrajno iztegovanje zapestja z dlanjo obrnjeno navzdol (npr. delo z računalniško miško), kar pogosto povzroča draženje tetiv.
- Tesno držanje orodja (kladivo, izvijač, klešče, žaga, motika) skupaj s ponavljajočimi gibi iztega zapestja, kot jih izvajajo pleskarji, monterji, električarji, zobozdravniki in vrtnarji
- Dvigovanje težkih bremen (npr. nad 20 kg pri tovarniškem delu), zlasti pri iztegnjenem zapestju, kar močno obremeni tetive in povečuje tveganje za nastanek simptomov.
Povečano tveganje za razvoj teniškega komolca imajo osebe v starosti med 35 in 55 let, kadilci, ljudje s sladkorno boleznijo, posamezniki s šibkimi mišicami roke ter vsi, ki pri delu pogosto uporabljajo orodja ali izvajajo gibe, ki vključujejo iztegovanje zapestja.
Kako vem da imam teniški komolec? Tipični simptomi in znaki
Pekoča ali ostra bolečina na zunanji strani komolca
Najpogostejši simptom teniškega komolca je pekoča ali ostra bolečina na zunanji strani komolca. Ta se pojavi pri manjših obremenitvah mišic podlakti in zapestja – na primer pri dvigu nakupovalnih vrečk, stisku roke, odpiranju kozarca, upravljanju računalniške miške ali obračanju ključa. Pri teh gibih se mišice iztegovalke zapestja aktivirajo, kar dodatno obremeni poškodovano tetivo in sproži bolečino na njenem narastišču.
Nenaden pojav bolečine, ki se stopnjuje
Bolečina pri teniškem komolcu se običajno pojavi nenadoma, brez predhodnega travmatskega dogodka, in se sčasoma stopnjuje. V zgodnji fazi gre za zmerno, pekočo bolečino, podobno mišični zakrčenosti (muskelfibru), medtem ko se po nekaj tednih lahko razvije v hudo, omejujočo bolečino, zlasti pri gibih z dlanjo obrnjen navzdol.
Okorelost komolčnega sklepa in prisotnost manjše otekline
Poleg bolečine se pogosto pojavi tudi okorelost komolčnega sklepa in manjša oteklina v predelu bolečine. Oteklina je običajno blaga in manj izrazita kot pri drugih poškodbah komolca, kot so burzitis, artritis ali vnetje sklepne ovojnice. Ob pritisku na zunanji izrastek komolca pacienti občutijo izrazito nelagodje.
Kdaj k zdravniku?
- Če opazimo otekanje komolca, saj teniški komolec oteka redko in je oteklina lahko posledica drugih patologij, kot so artritis, putika, okužba ali celo tumor.
- Če bolečina po nekaj tednih vztraja ali se stopnjuje kljub razbremenitvi in počitku, saj kronično vnetje lahko privede do trajne okvare na tetivah.
- Če pričnemo opažati motnje funkcije v roki, kot so padanje predmetov, tresenje, šibkejši prijem, saj mora zdravnik izključiti druge možne nevrološke motnje.
Kako poteka zdravljenje teniškega komolca?
V večini primerov se teniški komolec uspešno zdravi s počitkom, zmanjšanjem oziroma prilagoditvijo obremenilnih dejavnosti ter ciljno usmerjeno fizioterapijo. V fazi mirovanja se poškodovana tetiva postopoma regenerira, brazgotinsko tkivo pa se razgradi in nadomesti z zdravo strukturo. Ključno je, da pacient opusti oziroma zmanjša gibe, ki so privedli do preobremenitve, dokler akutna bolečina ne popusti. Po potrebi se uporabljajo tudi protibolečinska in protivnetna zdravila.
Fizioterapija pomembno pospeši rehabilitacijo in hkrati zmanjšuje možnost ponovitve težav. Obravnava je usmerjena v zmanjšanje napetosti v mehkotkivnih strukturah, povečanje gibljivosti ter izboljšanje funkcije s pomočjo manualnih tehnik in terapevtsko vodene vadbe.
Klinična praksa kaže, da se približno 90 % primerov teniškega komolca uspešno zaceli v obdobju od 6 do 12 tednov. Pri zahtevnejših primerih traja rehabilitacija od 3 do 6 mesecev.
Celostno zdravljenje z fizioterapijo in kineziologijo
V Meridian-Fit teniški komolec obravnavamo celostno, z uporabo fizioterapije in kineziološkega pristopa. Na podlagi izkušenj iz rehabilitacijske prakse smo razvili štiristopenjski program, ki ciljno obravnava primarne vzroke poškodbe, pospešuje okrevanje in zmanjšuje tveganje za ponovitev.
Posamezne faze našega fizioterapevtskeg programa so navedene in opisanje spodaj.
1. Korak: Diagnostični pregled
2. Korak: Umiritev simptomov
3. Faza: Edukacija pacienta
4. Faza: Individualna vadba
1. Korak: “Diagnostični” fizioterapevtski pregled
Diagnostični pregled obsega temeljito anamnezo in klinični pregled, po potrebi pa vključuje tudi dodatne slikovne preiskave.
Med anamnezo s pomočjo usmerjenih vprašanj ocenjujemo dejavnike in aktivnosti, ki bi lahko prispevali k razvoju poškodbe. Posebno pozornost namenjamo nenadnemu povečanju obremenitev (npr. spremembe v delovnih navadah ali treningu), uporabi nove športne opreme ali pogostemu dvigovanju težjih bremen. Ocenjujemo tudi bolečinski vzorec — pri teniškem komolcu se bolečina običajno pojavi nenadoma na zunanji strani komolca in lahko občasno izžareva po podlahti ali nadlahti, zlasti ponoči.
Klinični pregled vključuje preverjanje občutljivosti na dotik na zunanjem epikondilu (narastišče iztegovalk zapestja), prisotnosti lokalne otekline ter izzivanje bolečine ob iztegu zapestja, srednjega prsta in supinaciji podlahti z iztegnjenim komolcem proti uporu.
Če po osmih tednih obravnave ni zaznanega izboljšanja simptomov, pacienta napotimo na slikanje z magnetno resonanco (MRI), da izključimo druge morebitne poškodbe komolca, kot so utesnitev ulnarnega živca, ruptura tetive ali poškodba ligamentov zapestja.
2. Korak: Umiritev simptomov z manualno in instrumentalno terapijo
V drugi fazi zdravljenja s pomočjo manualnih tehnik zmanjšujemo napetost mišic celotne kinetične verige roke, ki se zaradi poškodbe pogosto zakrčijo. Uporabljamo metode, kot so prečna frikcijska masaža, flossing, obravnava miofascialnih prožilnih točk, sproščanje fascij po ERGON metodi, suho iglanje, terapija z ventuzami in aplikacija kinezioloških trakov.
Po potrebi terapijo dopolnimo z uporabo instrumentalnih metod za nadzor akutnih simptomov, kot sta bolečina in oteklina. Med najpogosteje uporabljenimi tehnikami so Indiba TECAR, visokofrekvenčni SUMMUS laser in udarni globinski valovi, s katerimi pospešujemo celično prekrvavitev, zmanjšujemo vnetje in spodbujamo celjenje tkiva. Poleg tega te metode krepijo tvorbo kolagena, kar dodatno podpira regeneracijo poškodovanih struktur.
3. Faza: Edukacija pacienta o prilagoditvah, ki zmanjšajo obremenitve podlakti in zapestja
V tej fazi pacienta izobrazimo o pomembnosti počitka, ustrezne regeneracije ter izogibanja dejavnostim ali gibom, ki bi lahko poslabšali simptome. Poudarjamo pomen zmanjšanja obremenitev na poškodovano tetivo in svetujemo prilagoditve pri vsakodnevnih opravilih.
Skupaj s pacientom oblikujemo individualni načrt, ki vključuje spremembe pri delovnih navadah, nabor vaj za ogrevanje in raztezanje po fizični obremenitvi ter določitev ustrezne intenzivnosti in trajanja aktivnosti.
Pri hujših simptomih svetujemo uporabo opornice ali traku, ki se namesti nekaj centimetrov pod kostnim izrastkom na zunanji strani komolca. Ta pripomoček mehansko razbremeni tetivo in zmanjša napetost v prizadetem območju.
4. Faza: Individualna vadba za krepitev upogibalk zapestja in iztegovalk zapestja
Z usmerjeno individualno vadbo postopoma krepimo mišice iztegovalke zapestja ter ramenskega obroča in hkrati izboljšujemo gibljivost v komolčnem sklepu. S tem zmanjšujemo obremenitev poškodovane tetive in olajšamo izvajanje vsakodnevnih aktivnosti.
Vaje za povečanje mišične zmogljivosti so ključne tudi za preprečevanje mišične atrofije (zmanjšanje mišične mase). Če gre za športnika, vaje prilagodimo specifičnim zahtevam njegove športne dejavnosti.
Farmakološko zdravljenje
Farmakološko zdravljenje se pri teniškem komolcu uporablja predvsem za obvladovanje in zmanjšanje bolečin ter vnetja. Uporabljajo se ob bolečini, ki se stopnjuje in vztraja več tednov. S svojim delovanjem nam omogočijo nemoteno izvajanje fizioterapevtskega in gibalnega dela. Oblike farmakološkega zdravljenja pri teniškem komolcu so navedene in opisane spodaj.
- Nesteroidni antirevmatiki – zmanjšujejo tako bolečino kot tudi vnetje. Najbolj so učinkoviti prve 4 tedne po pojavu simptomov, za njihovo uporabo pa se je potrebno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Njihova prekomerna ali dolgotrajna raba lahko pripelje do stranskih učinkov kot so ledvična hipertenzija, težave s prebavnim traktom, srčne bolezni in upočasnjeno celjenje kosti.
- Kortikosteroidi – se uporabljajo le pri hudih primerih teniškega komolca. Ne povzročajo dolgotrajnega izboljšanja simptomov, ampak le za kratki čas zmanjšajo vnetje, bolečino in izboljšajo funkcijo (približno 4 tedne). V primeru prekomerne uporabe vbrizgavanja kortikosterodiov lahko pride do trajnih sprememb na tetivah, v hujših primerih pa celo do pretrganja le teh.
- Injekcije s krvno plazmo – pripomorejo k zmanjšanju vnetja v tetivah. Prav tako vplivajo na povečanje rastnih faktorjev, kar vpliva na izboljšanje celjenja poškodovanih tkiv. Ta vrsta terapije se uporablja redkeje, večinoma pri pacientih, ki se ne odzovejo na druge vrste terapij.
- Injekcije s hialuronsko kislino – izboljšajo funkcijo v sklepu, saj je podobne sestavine kot snov, ki v sklepu skrbi za lažje drsenje.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča posameznikom, ki imajo dlje trajajočo bolečino (6 – 12 mesecev) in pri katerih konzervativno zdravljenje ni imelo učinka. Teniški komolec lahko postane kronična težava, pri posameznikih ki niso deležni ustrezne fizioterapevtske obravnave in pri tistih, ki nadaljujejo z aktivnostmi, ki so pripeljale do teniškega komolca, brez počitka ali prilagoditve položajev. Operativno zdravljenje teniškega komolca potrebuje zelo majhen procent populacije, približno 4 do 11%
Pri operativnem zdravljenju se odstrani poškodovano tkivo, pritrdi zdravo tkivo na zunanji kostni odrastek in poveča prekrvavitev. S tem se vzpodbudi proces celjenja. Pacienti se morajo 3 mesece po operaciji izogibati aktivnostim, ki so v preteklosti povzročile poslabšanje simptomov. Uspešnost operacije je 95% in omogoča popolno vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim. Po dveh letih ostaja uspešnost operacije 75 %.
Uporaba oz nošenje opornice ali traku DA/NE?
Pri hujših simptomih svetujemo uporabo opornice ali traku, ki se namesti nekaj centimetrov pod kostnim odrastkom na zunanji strani komolca, in s tem zmanjša napetost na tetivo. Opornica oz trak naj se uporablja ob intenzivnejših aktivnostih, kjer so prekomerno obremenjene iztegovalke zapestja (npr.: tenis, mehaniki).
Kako z zdravljenjem začnete sami?
Ko opazite bolečino v predelu zunanjega dela komolca pri izvajanju aktivnosti kot so: dvig nakupovalnih vrečk, stisk roke, odpiranje kozarca, upravljanje računalniške miške ali obračanje ključa, oz. pri gibih, kjer so neposredno obremenjene iztegovalke zapestja je pomembno, da čim hitreje ukrepate sami, saj lahko s tem upočasnite napredovanje simptomov. Nekaj uporabnih nasvetov s katerimi lahko pričnete takoj, ko začutite bolečino je navedenih spodaj.
Ogrevanje oz razgibavanje pred obremenjevanjem, saj s tem povečamo prekrvavitev, tkiva postanejo bolj prožna ter jih s tem pripravimo na zahtevnejše obrementive.
- Uporaba hladnih obkladkov – za obvladovanje simptomov teniškega komolca je priporočljiva uporaba hladnih oblog preko tkanine na mestu bolečine, vsake 2 do 3 ure za 20 minut, saj se s hlajenjem zmanjša vnetje in oteklina, prav tako ima hlajenje tudi kratkotrajni protibolečinski učinek.
- Izogibanje aktivnostim, ki poslabšajo simptome (zmanjšanje stiskov pesti, prekomernega iztegovanja/upogibanja komolca, pogostejši odmori med delom, izogibanje prenašanja težkih bremen).
- Uporaba nesteroidnih antirevmatikov, skladno z navodili zdravnika ali farmacevta, kot so na primer Aspirin, Brufen, Ketonal, Nalgesin, Naklofen, za zmanjšanje bolečin in vnetja.
- Izvajanje razteznih vaj, ki so opisane v poglavju spodaj. Raztezne vaje zmanjšajo napetost mišic, izboljšajo gibljivost, prav tako pa lahko pripomorejo k boljši prekrvavitvi, ki je pomemben del celjenja.
- Postopno vračanje k dnevnim aktivnostim, ki so prilagojene in vključujejo več počitkov, da preprečimo ponoven nastanek teniškega komolca.
Kako preprečiti ponovitev teniškega komolca?
Približno 5 – 15 % posameznikov se po rehabilitaciji teniškega komolca ponovo sreča z enakimi težavami. Nasveti za zmanjšanje možnosti za ponovitve so navedene spodaj.
- Pred aktivnostmi se ogrejte ogrejemo, nadaljujemo z izvajanjem vaj, ki smo jih dobili na rehabilitaciji, upoštevamo prilagojene tehnike športa in drugih dejavnosti.
- V kolikor se dolgotrajnim ponavljajočim gibom ne moremo izogniti je pomembno, da med takimi aktivnostmi naredimo tudi večkratne odmore in delo za nekaj trenutkov prenehamo, da se naše mišice in tetive lahko odpočijejo.
- Če se bolečine ponovno pojavijo ob upoštevanju navodil je potreben ponoven pregled pri zdravniku oz. fizioterapevtu.
Vaje za teniški komolec
Spodaj predstavljamo kako izvedete osnovno vajo za razteg mišic ztegovalk zapestja s katero lahko umirite simptome teniškega komolca.
- Roko iztegnite naprej predse, tako da dlan prosto pade in je obrnjena navzdol.
- Z drugo roko se primite preko hrbtišča dlani in raztegnite zapestje v smeri navzdol.
- Položaj zadržite 30 do 45 sekund.
- Vajo ponovite 3x, z vmesnim počitkom 30 sekund.
Rezerviraj svoj termin.
Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko naročite na prost termin in storitev. Najprej izberite željeno storitev, nato pa izberite še datum in uro storitve, ter fizioterapevta. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.
Rezerviraj