Spondilolisteza: simptomi, vzroki in zdravljenje
Spondilolisteza je degenerativno stanje hrbtenice, ki nastane ob zdrsu vretenca iz svojega nevtralnega položaja in povzroči pritisk na vretence pod njim. Manjši zdrs vretenca je pogosto asimptomatski, če je večji in pritisne na živčne korenine pa pogosto sproža lokalizirano bolečino, okorelost, odrevenelost, šibkost ali mravljinčenje v zgornjih ali spodnjih okončinah (odvisno od mesta spondilolisteze). Do zdrsa lahko pride kjerkoli v hrbtenici, najpogostejše pa se pojavlja v spodnjem (ledvenem delu) na nivoju L5-S1.
Spondilolistezo se uspešno zdravi (obvladuje) s fizioterapijo in kineziološkim programom vaj. Raziskava Šole Fizioterapije Curtin University of Technology poroča o 85% uspešnosti fizioterapevtske rehabilitacije pri zdrsih I. in II. stopnje. Operativno zdravljenje se pogosto izvede pri zdrsih tretje in četrte stopnje (50-100% zdrsa telesa vretenca), vodilno merilo pri odločanju o operativnem posegu pa je poleg stopnje zdrsa tudi intenzivnost simptomov in nevarnost za napredovanje zdrsa.
Kaj je spondilolisteza?
Spondilolisteza označuje zdrs vretenca v smeri naprej (anterolisteza) ali nazaj (retrolisteza) čez vretence, ki leži neposredno pod njim. Stopnjo zdrsa ugotavljamo s pomočjo Meyerdingovega klasifikacijskega sistema, ki meri premik v % glede na spodaj ležeče vretence. Spondilolisteze razvršča v nizkostopenjske (zdrs vretenca od 26 do 50%) in visokostopenjske (zdrs vretenca od 51-100%), za oceno pa se najpogosteje izvede lateralno rentgensko slikanje hrbtenice.
Nizkostopenjske spondilolisteze so v praksi najbolj pogoste in se dobro odzivajo na konzervativno zdravljenje s fizioterapijo in kineziološkim sklopom vaj (uspešnost je 85%). Visokostopenjske spondilolisteze so redkejše in v večini primerov zahtevajo operativno zdravljenje z dekompresijo živčnih korenin in fuzijo vretenc, še posebej če jo spremljajo intenzivnejši simptomi (težave pri hoji, senzorične motnje in močan upad mišične zmogljivosti).
Kakšni so simptomi in znaki spondilolisteze?
Blažja (nižjestopenjska) spondilolisteza pogosto ne povzroča težav, saj ne draži živčne korenine. Kadar se pojavijo simptomi pa gre najpogosteje za bolčečine v križu ali vratu, ki se umirijo s počitkom. Pogost je tudi pojav bolečine v eni nogi ob daljši hoji ali sedenju. V hujših primerih pa se ob spondilolistezi pojavijo tudi nevrološke motnje kot so mravljinčenje, odrevenelost in disfunkcija črevesja ali mehurja (sindrom Kavde ekvine).
Posamezni simptomi in znaki so opisani spodaj.
- Lokalizirana bolečina v ledvenem ali vratnem delu
- Težave pri hoji in stanju na mestu več kot nekaj minut
- Mravljinčenje in odrevenelost
- Disfunkcija črevesja ali mehurja
Za lajžo samodiagnozo spodaj navajamo tipične značilnosti bolečine, ki jo občutijo pacienti s spondilolistezo.
- Bolečina pri spondilolistezi se pojavlja v predelu križa (ledvena spondilolisteza) ali vratu (vratna spondilolisteza).
- Pri ledveni spondilolistezi se bolečina se pogosto širi v spodnje okončine (podobna išiasu), pri vratni sega v zgornje okončine.
- Bolečina se poslabša ob upogibu, iztegu ali rotaciji hrbtenice, ter ob manualnem pritisku (palpaciji) prizadetega segmenta.
- Bolečina se izboljša med ležanjem na hrbtu s pokrčenimi nogami, saj v tem položaju pride do razbremenitve pritiska na kostne strukture in širjenja hrbteničnega kanala.
Za postavitev diagnoze je potrebno opraviti rentgensko slikanje hrbtenice, na katerih se opazi premik vretenca. V primerih suma na degenerativno spondilolistezo in v drugih mejnih/nejasnih primerih se opravi tudi slikanje s CT (računalniško tomografijo) ali MRI (magnetno resonanco), da se preveri morebitna poškodba medvretenčnih ploščic ali živcev.
Kako nastane spondilolisteza?
Spondilolisteza nastane ob zdrsu vretenca naprej (anterolisteza) ali nazaj (retrolisteza) glede na vretence nad njim. Do zdrsa najpogosteje pride ob spondilolizi – zlomu (poku) loka pars interarticularis ledvenega vretenca, ki povezuje spodnji in zgornji sklepni odrastek (fasetni sklep) in vretencu daje potrebno stabilnost. Če pride do njegovega zloma na obeh straneh, telo vretenca izgubi oporo in zdrsne naprej ali nazaj, kar imenujemo istmična spondilolisteza.
Poleg zloma pars interarticularis pa zdrs vretenca lahko povzročijo tudi druge okoliščine, ki jih navajamo spodaj.
Kateri so vzroki za nastanek in vrste spondilolisteze?
Zlom pars interarticularisa (Istmična)
Spondilolisteza najpogosteje nastane kot posledica predhodne spondilolize – zloma pars interarticularisa (strukturnega loka vretenca), ki prevzema velike obremenitve med gibanjem in je ključen za stabilnost hrbtenice. Če pride do zloma na obeh straneh, vretence izgubi svojo oporo in je podvrženo zdrsu najprej/nazaj kar pogosto vodi v razvoj spondilolisteze.
Degeneracija diska ali fasetnih sklepov (degenerativna)
Degenerativna spondilolisteza nastane kot posledica degeneracije medvretenčne ploščice in obrabe fasetnih sklepov (mali sklepi med vretenci hrbtenice), kar povzroči privede do nestabilnosti in zdrsa vretenca. Najpogosteje se pojavi na nivoju L5, S1, kjer na hrbtenico delujejo največje sile. Pogostejša je pri starejših, še posebej pri ženskah in osebah s prekomerno telesno težo.
Travmatska poškodba vrerenca (travmatska)
Nastane zaradi akutnega zloma zloma posteriornih elementov, (razen pars interarticularis) ali poškodbe fasetnih sklepov, do katerih pride ob hujšem travmatskem dogodku (npr. prometni nesreči, padcu z višine, nepričakovanem naletu pri hokeju).
Nepravilen anatomski razvoj (displastična)
Je prirojena oblika, ki nastane kot posledica nepravilnega anatomskega razvoja vretenc oz. orientacije fasetnih sklepov v otroštvu. Simptomi se pojavijo že v ootroštvu, zlasti pri dekletih.
Sistemaska bolezen (patološka)
Se razvije kot posledica sistemskih bolezni, kot so bolezni motenj kosti ali vezivnega tkiva, okužbe, tumorjev ali brazgotin in operativnih posegih na hrbtenici.
Poškodba pro kirurškem posegu (iatrogena)
Iatrogena spondilolisteza nastane kot posledica napake pro kirurškhem posegu, pri katerem kirurg poškoduje vretence.
Katere so možnosti zdravljenja spondilolisteze?
Spondilolisteza se primarno zdravi konzervativno, s kombinacijo fizioterapije, kineziološke vadbe in farmakološkim pristopom. Tudi v mejnih primerih, pri katerih bi bilo morda potrebno izvesti operacijo številna združenja, vključno z Ameriško akademijo ortopedskih kirurgov priporočajo, da se najprej poskusi z neinvazivnim zdravljenjem.
Operativno zdravljenje se izvede v primeru, kadar konzervativno zdravljenje po 6 mesecih ni prineslo napredka in pri višje-stopenjskih zdrsih (III in IV stopnje) opaznih po hudi deformaciji, ki jih spremljajo napredujoči nevrološki izpadi, ter pri jasno opaznih nestabilnih segmentih.
Spodaj natančneje opisujemo posamezne oblike zdravljenja vključno s fizioterapevtsko rehabilitacijo v Meridian-Fitu.
Zdravljenje spondilolisteze brez operacije – Kako poteka fizioterapevtska rehabilitacija Meridian-Fit?
V kliniki Meridian-Fit izvajamo neoperativno zdravljenje spondilolisteze s pomočjo fizioterapije in usmerjene kineziološke vadbe. Ker spondilolisteze ni mogoče popolnoma odpraviti smo usmerjeni v splošno zmnajševanje bolečine pri vsakodnevnih aktivnostih kot so sedenje, hoja, spanje, delo; obnovitev polne gibljivosti v hrbtenici, ter preprečevanje napredovanja oz sesedanja hrbtenice.
Program rehabilitacije je razdeljen v tri faze (diagnostika, fizioterapija, kineziološka vadba), ki so podrobneje opisane spodaj.
1. Faza: Diagnostični pregled
Diagnostični pregled
2. Faza: Akutna faza
Fizioterapija
3. Faza: Post-akutna faza
Kineziološka vadba
1. Faza: Diagnostični pregled
Pri diagnostičnem pregledu se naši fizioterapevti na podlagi izvidov slikovne diagnostike, anamneze in kliničnega pregleda seznanijo s stopnjo zdrsa vretenca, njegovim vplivom na živčne strukture ter biomehanskimi sprožilci bolečine in funkcionalnih omejitev.
Pri težji simptomatiki ali pri nejasni sliki pacienta usmerimo k osebnemu zdravniku ali specialistu. Ta ga praviloma napoti na dodatne slikovne preiskave s CT ali MRI, ki omogočajo bolj natančno oceno zdrsa vretenca ali degeneracij medvretenčnioh diskov.
Na koncu diagnostičnega pregleda pacientu predstavimo strokovne ugotovitve in skupaj z njim pripravimo rehabilitacijski načrt. Ta vključuje elemente, ki so navedeni spodaj.
- Cilji rehabilitacije: npr. zmanjšanje bolečine pri sedenju ali hoji, izboljšanje stabilnosti in vrnitev k vsakodnevnim dejavnostim.
- Terapevtske tehnike: manualna terapija, stabilizacijske vaje za globoke mišice trupa, nevromišična re-edukacija.
- Rehabilitacijski režim: okvirno število in trajanje terapij ter celotna dolžina programa.
2. Faza: Faza umirjanja akutnih simptomov s fizioterapijo
V prvem delu rehabilitacije, ki sledi diagnostičnemu pregledu se osredotočamo na umiritev simptomov, izboljšanje gibljivosti in pospešitev celjenja z uporabo manualnih in podpornih fizioterapevtskih tehnik, ter gibalnim programom.
- Z manualnimi tehnikami sproščamo napete mišice, povečujemo gibljivost in zmanjšuje togost hrbtenice. Med manualnimi tehnikami uporabljamo tehnike sproščanja mehkega tkiva (ERGON tehniko, trigger point terapijo in globinsko masažo), ter tehnike sklepne mobilizacije (zgolj pri manjših zdrsih).
- S podpornimi (fizikalnimi) tehnikami pa lajšamo bolečine, zmanjšujemo vnetje ter pospešujemo celjenje. Terapevtske naprave, ki jih pri tem uporabljamo vključujejo Indiba TECAR, SUMMUS Laser, Tens elektrostimulacijsko terapijo, terapevtski ultrazvok in globinske udarne valove.
- Gibalni program vključuje edukacijo o optimalnem položaju hrbtenice in izometrične vaje za aktivacijo stabilizatorjev trupa. V program uvajamo tudi raztezne vaje, ki pripomorejo k ohranjanju gibljivosti.
Kdaj se priporoča kombinacija s farmakološkim zdravlenjem?
V primer Audi in nepojemajoče oblečen ali utekline, se priporoča kombinacija pasivne fizioterapije z farmakološkim zdravljenjem. To izvaja zdravnik ali fiziater z uporabo nesteroidnih antirevmatikov (NSAID) in epiduralnih injekcij.
Pri tem je potrebno opozoriti, da zdravila pomagajo zgolj pri kratkoročnem obvladovanju simptomov, za njihovo dolgoročno obvladovanje pa je nujna kombinacija z fizioetrapijo in kineziološko vadbo.
3. Faza: Kineziološka vadba za izboljšanje funkcionalnih sposobnosti
Kineziološka faza rehabilitacije se začne, ko se je pacient sposoben ponovno gibati brez bolečin in večjih gibalnih omejitev. Glavni cilji kineziološke faze vključujejo:
- Obnovo funkcije prizadetega dela telesa
- Zmanjšanje bolečine pri sedenju
- Odpravo bolečin in normalizacijo hoje in stanja na mestu
- Omogočanje izvajanje vsakodnevnih opravil in aktivnosti
Funkcijo prizadetega dela izboljšamo z razteznimi vajami, medtem ko jakost krepimo z vajami stabilizacije. Te progresivno stopnjujemo s povečevanjem obsega gibanja in nestabilnimi podlagami. V tem delu se osredotočimo tudi na izboljšanje vzroca, ter zmanjšanje bolečin pri hoji in stanju na mestu. Prav tako v program uvajamo funkcionalne gibe, ki zahtevajo stabilnost in usklajevanje gibanja, kar pacienta vodi v lažje opravljanje vsakodnevnih nalog.
Skozi vse faze vadbe delamo na povečevanju mišične zmogljivosti hrbtenice, za razbremenitve poškodovanega dela in lajšanje bolečin tako pri sedenju, kot pri dvigovanju bremen.. Poleg vaj za jakost vključujemo tudi vaje za izboljšanje asimetrije mišic in senzoričnega zaznavanja položaja hrbtenice.
Pri športno aktivnih pacientih izvajamo tudi športno specifične vaje, ki so prilagojene zahtevam posameznega športa in zdravstvenem stanju pacienta. Prav tako vključujemo pliometrične vaje, ki posnemajo športne aktivnosti in pomagajo pri izboljšanju splošne telesne pripravljenosti.
V tej fazi za vsakega pacienta oblikujemo tudi individualni program vaj za domov, katere mu omogočajo dolgoročno ohranjanje pridobljenega stanja in preprečitev ponovitve.
Kaj pričakovati od fizioterapije Meridian-Fit?
Hitrost okrevanja po fizioterapevtski rehabilitacija je odvisna od stopnje zdrsa, tipa spondilolisteze, intenzivnosti pritiskanja na živčno korenino in motivacije pacienta. Splošni časovni okviri pri rehabilitaciji spondilolisteze in kaj lahko pričakujete so opisani spodaj.
Kdaj lahko pričakujem umiritev simptomov?
Umiritev akutnih simptomov vključno z bolečino in omejeno gibljivostjo praviloma nastopi v 1-2 tednih po začetku fizioterapije.
Kdaj lahko pričakujem vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim (delo, hoja..)?
Vrnitev k samostojnemu in lažjemu izvajanju vsakodnevnih aktivnosti kot so hoja, predklanjanje, izvajanje hišnih opravil generalno nastopi po 4-8 tednih.
Kdaj se lahko vrnem k športnim dejavnostim?
Športniki s spondilolistezo 1 stopnje lahko ob upoštevanju navodil in specifičnih vaj fizioterapevta oz kineziologa sodelujejo v vseh športnih aktivnostih, ki ne povzročajo poslabšanja simptomov. Kljub temu priporočamo večjo previdnost pri športih, ki vključujejo veliko število rotacij in iztega ledvene hrbtenice (gimnastika, hokej, skok s palico, nogomet, rokoborbe, športi z loparjem), saj ti povečujejo pritisk na ledveni del hrbtenice.
Športniki s spondilolistezo 2,3 in 4 stopnje se praviloma vrnejo k aktivnostim v 12 tednih od začetka rehabilitacije. Priporočljivo je upoštevanje smernic in specifičnih vaj fizioterapevta oz. kineziologa, ter izogibanje športom z velikim številom rotacij in iztega ledvene hrbtenice (gimnastika, hokej, skok s palico, nogomet, rokoborbe, športi z loparjem).
Kakšne so pogoste posledice zakasnelega zdravljenja?
Zakasnelo diagnosticiranje ali odlašanje z njeno rehabilitacijo lahko vodi v povečanje zdrsa vretenca, razvoj kronične bolečine hrbtenice, artritisa, dolgoročno poškodovanje prevodnosti žica in inkontinence.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operacija spondilolisteze se pogosto izvede v primerih, ki so navedeni spodaj.
- Kadar se simptomi (bolečine, mravljinčenje in odrevenelost) ne izboljšajo kljub 3 do 6 mesečnem konzervativnem zdravljenju.
- Pri napredujoči spondilolistezi, ob kateri vretence zdrsne za več kot 50% (III. ali IV. stopnja zdrsa) in so prisotne težje nevrološke motnje.
- Težja simptomatika z močno mišično oslabelostjo in inkontinenco (težavami pri zadrževanju vode in blata).
Operativno zdravljenje spondilolisteze se običajno izvede kot dekompresija (sprostitev) ali kombinacija dekompresije s fuzijo (sprostitev s trajno združitvijo vretenc), odvisno od stanja pacienta. Pri operaciji kirurg popravi deformacijo hrbtenice in stabilizira težaven segment hrbtenice.
Raziskava objavljena v The New England Journal of Medicine, ki je primerjala efektivnost istočasne dekompresije in fuzije je ugotovila večjo dolgoročno učinkovitost v primerjavi z izvedbo zgolj fuzije. Obe obliki operacije sta opisani spodaj.
- dekompresija je poseg, pri katerem kirurg sprosti prostor z odstranitvijo struktur, ki utesnjujejo živčne korenine ali hrbtenjačo,
- dekompresija s fuzijo je najpogostejša vrsta operativnega posega za zdravljenje spondilolisteze, kjer kirurg po izvedeni dekompresiji s pomočjo instrumentov (kovinski vijaki in palice), trajno poveže dve sosednji vretenci, da zagotovi stabilnost in prepreči nadaljnje premike vretenc.
Kako živeti normalno življenje kljub spondilolistezi?
Spondilolisteza je kronično stanje, ki ga ne moremo popolnoma pozdraviti. Kljub temu večina naših pacientov ob upoštevanju navodil in prilagoditev poroča o normalnem življenju brez bistvenih omejitev tako pri delu, kot tudi pri športu. Konkretni nasveti, kako si lahko sami pomagate pri uravnavanju simptomov, ter ohranjanju zdravega stanja so navedeni spodaj.
Ohranjanje zdrave telesne teže
Prekomerna telesna teža povečuje obremenitve na hrbtenico in povečuje pritisk na poškodovano vretence oz na bližnji živec. Z vzdrževanjem primerne teže se zmanjša pritisk na hrbtenico in upočasni napredovanje stanja.
Prilagoditev telesnih aktivnosti
Izogibajte se sunkovitim in nenadzorovanim gibom, ki vključujejo globoko predklanjanje, rotacije trupa ali nepravilno dvigovanje bremen, saj povečujejo mehanske sile na nestabilnem segmentu. Priporočamo predvsem aktivnosti kot so hoja, plavanje ali statično kolesarjenje, saj ti razbremenjujejo spodnji del hrbta.
Redna vadba za krepitev in vzdrževanje mišice trupa
Krepitev globokih stabilizatorjev trupa (mišica transversus abdominis, mišice ob hrbtenici) razbremeni ledveni segment in prepreči sesedanje hrbtenice. Vadba poveča znotraj trebušni (intraabdominalni) pritisk, kar mehansko podpira hrbtenico med gibanjem. Individualno prilagojene vaje s fizioterapevtskega programa so najbolj učinkovita metoda, ki pripomore k normalnemu življenju.
Ergonomske prilagoditve
Ergonomske prilagoditve, ki pomagajo zmanjšati pritisk na poškodovano vretence vključujejo izbiro trše spalne vzmetnice, prilagoditev delovnega mesta (podlaganje ledvenega dela hrbtenice), pravilno prenašanje in dvigovanje bremen in kombiniranje sedečega ter stoječeg položaja med delom.
Katere so vaje za spondilolistezo?
Vaje za spondilolistezo so usmerjene v stabilizacijo hrbtenice, zmanjšanju bolečine, povečanje gibljivosti in izboljšanju telesne drže. Močne in stabilne mišice jedra zagotavljajo podporo hrbtenici in pomembno zmanjšujejo tveganje za nadaljnje poškodbe. 3 vaje, s katerimi si lahko pomagate izboljšati stanje pri spondilolistezi so opisane spodaj.
1. Vaja: Zasuk medenice: Lezite na hrbet in pokrčite kolena, stopala naj bodo v širini bokov in plosko na tleh. Aktivirajte trebušne mišice, kot bi želeli potegniti popek navzdol. Nežno zasukajte medenico nazaj, tako da spodnji del hrbtenice pritisnete ob podlago, in zadržite položaj za nekaj sekund.
2. Vaja: Korakanje leže (dead-bug): Lezite na hrbet in pokrčite kolena, stopala naj bodo v širini bokov in plosko na tleh. Aktivirajte trebušne mišice in izmenično dvigujte pokrčeni nogi proti prsnemu košu, pri čemer ohranjajte ledveni del hrbtenice v stiku s podlago.
3. Vaja: Pritisk kolen k prsnemu košu
Uležite se na hrbet s pokrčenimi koleni in stopali, ki ležijo ravno na tleh. Z desno roko segnite proti desnemu kolenu in ga počasi povlecite proti prsnemu košu. Nato enako storite z levo roko in levim kolenom. Ko imate obe koleni pritisnjeni ob prsni koš, položaj zadržite 15 do 20 sekund. Nato počasi sprostite in najprej eno, potem pa še drugo nogo vrnite v začetni položaj. Vajo ponovite trikrat.
Pogosta vprašanja
Kakšna je razlika med spondilolistezo in spondilolizo?
Spondilolisteza je bolezensko stanje hrbtenice, ki nastane, ko vretence zdrsne iz svoje pozicije v hrbtenici naprej ali nazaj glede na spodnje vretence in ustvari pritisk nanj. Spondiloliza pa označuje frakturo (razpoko) dela loka vretenca, ki ga imenujemo pars interarticularis in katerega naloga je medsebojno povezovanje sosednjih vretenc.
Spondiloliza je eden najpogostejših vzrokov za nastanek istmične spondilolisteze, saj razpoka (prekinitev) pars interarticularisa pogosto povzroči zdrs enega izmed vretenc iz svojega položaja.
Ali je fizioterapija učinkovita oblika zdravljenja spondilolisteze?
Raziskava Ameriške šole fizioterapije Curtin University of Technology, dokazuje učinkovitost fizioterapija v kombinaciji z kineziološko vadbo pri zdravljenju spondilolisteze, saj se kar 80-85 % pacientov po končani rehabilitaciji vrne k dnevnim in športnim aktivnostim kakršne so izvajali pred poškodbo.
Katera stopnja zdrsa zahteva operacijo?
Operacije je indicirana pri tretji in četrti stopnji zdrsa (50-75 % oziroma 75-100 % zdrsa telesa vretenca). O izvedbi operativnega posega pa se ne odloča zgolj na podlagi obsega zdrsa vretenca, ampak se upošteva tudi intenzivnost simptomov (bolečina, mišična šibkost, omejitve pri hoji in stanju) in neodzivnost na predhodno fizioterapevtsko zdravljenje.
Ali se bo stanje sčasoma poslabšalo?
Spondilolisteza zahteva aktivno ukrepanje s pomočjo fizioterapije in individualizirane vadbe, saj v nasprotnem primeru zdrs vretenca lahko napreduje in povzroči kronične bolečine, artritis, dolgoročno poškodovanje prevodnosti živca, inkontinenco in tako imenovano “sesedanje hrbtenice”.
Prijavite se na fizioterapijo in rehabilitacijo spondilolisteze Meridian-Fit v Ljubljani
S klikom na spodni gumb se prijavite na diagnostično terapijo, ki je vstopna točka za začetek fizioterapevtske obravnave spondilolisteze. Pri diagnostičnem pregledu se bomo seznanili z vašim zdravstvenim stanjem in cilji, ter skupaj z vami sestavili individualni rehabilitacisjki načrt za zagotavljanje normalnega življenja z spondilolistezo.
Rezervacijo termina lahko oddate tudi preko telefona: 070 346 646 ali emaila: [email protected]
Naša klinika se nahaja na Trubarjeva cesta 47, 1000 Ljubljana
Rezerviraj svoj termin.
Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko naročite na prost termin in storitev. Najprej izberite željeno storitev, nato pa izberite še datum in uro storitve, ter fizioterapevta. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.
Vtičnik za naročanje