Nateg mišice
Kaj je nateg mišice?
Nateg mišice je poškodbeno stanje mišice, pri katerem pride do delnega pretrganja majhnega dela mišičnih vlaken, kar imenujemo blagi nateg. Poškodba je najpogosteje posledica prekomernega raztega mišičnih vlaken pri nekontaktnem športnem dogodku (npr. sprint, skok), kar imenujemo akutni nateg ali ponavljajočega gibanja, kar imenujemo kronični nateg. Nateg mišice se kaže kot nenaden ali postopen pojav bolečine in povečana mišična napetost naslednji dan po poškodbi. Poškodba je najpogostejša pri zadnjih stegenskih mišicah in se običajno pojavlja pri aktivnih posameznikih.
Kateri so glavni simptomi natega mišice?
Glavni simptomi natega mišice so predstavljeni spodaj.
- Lokalna bolečina,
- občutek togosti v mišici.
Kako diagnosticiramo nateg mišice (diagnostični pregled)?
Nateg mišice diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti natega mišice.
- Pri anamnezi pacienti z nategom mišice opisujejo bolečino in občutek togosti, ki sta se pojavila naslednji dan po travmatskem dogodku.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se odkrije togost mišice, normalen aktiven (okončino pacient premika sam) in pasiven (okončino premika zdravnik/fizioterapevt) obseg gibljivosti in primerna mišična jakost. Pri pregledu se uporabljajo provokativni testi, na podlagi katerih lažje prepoznamo poškodbo.
- Slikovna diagnostika v obliki magnetne resonance (MRI) ali diagnostičnega ultrazvoka (UZ) se uporablja v primerih nejasne klinične slike in s sumom na resnejše poškodbe mišice. MRI in UZ prikažeta sestavo, potek, mesto in velikost poškodbe mišičnih vlaken.
Kako zdravimo nateg mišice in koliko časa traja rehabilitacija?
Nateg mišice v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, zmanjšanje mišične togosti in povečanje gibljivosti mišic. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna terapija in kineziološka terapija (povečanje zmogljivosti mišic in kit, vzpostavljanje stabilnosti, mišičnega ravnovesja, povečanje raztegljivosti mišic).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 2 do 4 tedne, odvisno od poteka simptomov in stopnje poškodbe. Po konzervativnem zdravljenju se 94 % posameznikov vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom natega mišice.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje pri nategu mišice ni potrebno.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine vsake 2 – 3 ure za 20 minut (do 72 ur po poškodbi).
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnosti, ki poslabšajo simptome (2 dni po poškodbi).
- Podlaganje poškodovanega uda, da je višji od ravnine srca.
- Vsakodnevno izvajanje priporočenih vaj s strani zdravnika, fizioterapevta ali kineziologa.
- Izvajanje vaj za jakost in raztezanje mišic ter ustrezno ogrevanje pred aktivnostjo, da se prepreči ponovno poškodbo mišice.
Delna ruptura mišice
Kaj je delna ruptura mišice?
Delna ruptura mišice je akutno poškodbeno stanje mišice, pri kateri pride do delne raztrganine mišičnih vlaken (približno 50 %) in se kaže kot močna pekoča bolečina ter zmanjšanje mišične jakosti. Poškodba je najpogosteje posledica prekomernega raztega mišičnih vlaken pri nekontaktnem športnem dogodku (npr. sprint, skok, sprememba smeri). Delna ruptura mišice se najpogosteje pojavlja na zadnjih in sprednjih stegenskih mišicah, mečnih mišicah, mišicah rotatorne manšete in primikalkah kolka.
Kateri so glavni simptomi in znaki delne rupture mišice?
Glavni simptomi in znaki delne rupture mišice so predstavljeni spodaj.
- Pekoča bolečina, ki se poveča ob aktivaciji mišice,
- oteklina,
- omejen in boleč obseg gibljivosti,
- rahlo zmanjšana mišična jakost.
Kako diagnosticiramo delno rupturo mišice (diagnostični pregled)?
Delno rupturo mišice zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti delne rupture mišice.
- Pri anamnezi pacienti z delno rupturo mišice opisujejo pekočo bolečino ob aktivnosti, občutek togosti in zmanjšano mišično zmogljivost.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se odkrije togost mišice, oteklina, zmanjšana mišična jakost, omejen in boleč obseg gibljivosti ter boleče napenjanje mišice. Ob pregledu se uporabljajo provokativni testi, na podlagi katerih lažje prepoznamo delno rupturo mišice.
- Slikovna diagnostika v obliki magnetne resonance (MRI) ali diagnostičnega ultrazvoka (UZ) se uporablja v primerih nejasne klinične slike in s sumom na delno rupturo mišice. MRI in UZ prikažeta sestavo, potek, mesto in velikost poškodbe mišičnih vlaken.
Kako zdravimo delno rupturo mišice in koliko časa traja rehabilitacija?
Delno rupturo mišice v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko) in sicer kadar je pretrganih do 50 % mišičnih vlaken.
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje gibljivosti in zmogljivosti mišic. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sproščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna terapija in kineziološka terapija (povečanje zmogljivosti mišic in kit, vzpostavljanje stabilnosti, mišičnega ravnovesja, povečanje raztegljivosti mišic).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 4 do 12 tednov, odvisno je od poteka simptomov, ciljev posameznika in stopnje poškodbe. Po konzervativnem zdravljenju se 94 % posameznikov vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom delne rupture mišice.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje je potrebno, kadar je pretrganih več kot 50 % mišičnih vlaken ali pacienti poročajo o vztrajni bolečini po 4 do 6 mesecih raztezanja mišice. Ta zajema šivanje mišičnih vlaken in odstranitev morebitnega brazgotinskega tkiva.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju povprečno traja 3 do 12 mesecev, odvisno od mesta in stopnje poškodbe, uporabljene kirurške tehnike in ciljev posameznika. Po operativnem zdravljenju se povprečno 90 % posameznikov vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred delno rupturo mišice.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine vsake 2 – 3 ure za 20 minut (do 72 ur po poškodbi).
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnosti, ki poslabšajo simptome (2 dni po poškodbi).
- Podlaganje poškodovanega uda, da je višji od ravnine srca.
- Kompresija poškodovane mišice z elastičnim povojem (kompresija ne sme preprečiti pretoka krvi).
- Vsakodnevno izvajanje priporočenih vaj s strani zdravnika, fizioterapevta ali kineziologa.
- Izvajanje vaj za jakost in raztezanje mišic ter ustrezno ogrevanje pred aktivnostjo, da se prepreči ponovno poškodbo mišice.
Popolna ruptura mišice
Kaj je popolna ruptura mišice?
Popolna ruptura mišice je akutno poškodbeno stanje, pri katerem pride do pretrganja več kot 80 % mišičnih vlaken v trebuhu mišice ali na mišično-tetivnem stiku (kjer se mišice stika s tetivo). Popona ruptura se kaže kot ostra ali pekoča bolečina in takojšen upad mišične zmogljivosti. Poškodba je najpogosteje posledica prekomernega raztega mišičnih vlaken pri nekontaktnem športnem dogodku (npr. spint, skok, spremembe smeri). Popolna ruptura mišice se najpogosteje pojavlja na delu mišice, ki je bližje glavi (proksimalni del). Najpogostejše so rupture zadnjih stegenskih mišic, sprednjih stegenskih mišic, mečnih mišic, mišic rotatorne manšete in dvoglave nadlahtne mišice (lat. biceps brachii). 0 do 70 % posameznikov ponovno utrpi popolno rupturo mišic po rehabilitaciji.
Kateri so glavni simptomi in znaki popolne rupture mišice?
Glavni simptomi in znaki popolne rupture mišice so predstavljeni spodaj.
- Ostra ali pekoča bolečina,
- modrica,
- oteklina,
- nezmožnost aktivacije prizadete mišice,
- mišična šibkost,
- spremenjena oblika mišice.
Kako diagnosticiramo popolno rupturo mišice (diganostični pregled)?
Popolno rupturo mišice zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti popolne rupture mišice.
- Pri anamnezi pacienti s popolno rupturo mišice opisujejo, da so pri poškodbi zaslišali pok, kateremu je sledila ostra ali pekoča bolečina in takojšen upad mišične zmogljivosti.
- Klinični pregled vključuje vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se odkrije oteklina, modrica, togost mišice, zmanjšana mišična jakost, lahko je prisotna vidna spremenjena oblika mišice in otiplljiv je spremenjen potek mišice. Pri pregledu se uporabljajo provokativni testi, na podlagi katerih lažje prepoznamo popolno rupturo mišice.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) ali diagnostičnega ultrazvoka (UZ) se uporablja v primerih suma na popolno rupturo mišice. RTG omogoča prikaz pridruženih poškodb kosti. MRI in UZ prikažeta sestavo, potek, mesto in velikost poškodbe mišičnih vlaken.
Kako zdravimo popolno rupturo mišice in koliko časa traja rehabilitacija?
Popolno rupturo mišice v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje gibljivosti in zmogljivosti mišic. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna terapija in kineziološka terapija (povečanje zmogljivosti mišic in kit, vzpostavljanje stabilnosti, mišičnega ravnovesja, povečanje raztegljivosti mišic).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 12 tednov do 12 mesecev, odvisno je od poteka simptomov, ciljev posameznika in stopnje poškodbe. Po konzervativnem zdravljenju se 33 – 88 % posameznikov vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom popolne rupture mišice.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se opravi v večini primerov in zajema šivanje mišičnih vlaken.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju povprečno traja 6 do 12 mesecev, odvisno od mesta in stopnje poškodbe, uporabljene kirurške tehnike in ciljev posameznika. Po operativnem zdravljenju se povprečno 70 – 90 % posameznikov vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred popolno rupturo mišice.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine vsake 2 – 3 ure za 20 minut (do 72 ur po poškodbi).
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnosti, ki poslabšajo simptome (2 dni po poškodbi).
- Podlaganje poškodovanega uda, da je višji od ravnine srca.
- Kompresija poškodovane mišice z elastičnim povojem (kompresija ne sme preprečiti pretoka krvi).
- Vsakodnevno izvajanje priporočenih vaj s strani zdravnika ali fizioterapevta.
- Izvajanje vaj za jakost in raztezanje mišic ter ustrezno ogrevanje pred aktivnostjo, da se prepreči ponovno poškodbo mišice.
- Uporaba bergel 3 do 7 dni po hujši poškodbi mišic spodnjega uda.
- Priporoča se takojšnja mobilizacija uda.
Mišični krč
Kaj je mišični krč?
Mišični krč je nenadna, nehotena kontrakcija ali prekomerno skrajšanje ene ali več mišic, ki jo spremljata bolečina in nezmožnost gibanja prizadete mišice. Mišični krč je običajno posledica povečane mišične razdražljivosti ali dehidracije, premajhne količine elektrolitov in vnosa ogljikovih hidratov. Najpogosteje se pojavlja pri mladih posameznikih med ali po aktivnosti ali pri starejših, ki dolgo časa ležijo v postelji. Mišični krč običajno izveni sam od sebe po nekaj sekundah, minutah ali urah in ne potrebuje zdravljenja.
Kateri so glavni simptomi in znaki mišičnega krča?
Glavni simptomi in zanki mišičnega krča so predstavljeni spodaj.
- Pekoča ali ostra bolečina,
- zmanjšana sposobnost premikanja mišice,
- trzljaj mišice ali zatrdlina,
- občutek togosti.
Kako diagnosticiramo mišični krč (diagnostčnii pregled)?
Mišični krč diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti mišičnega krča.
- Pri anamnezi pacienti z mišičnim krčem opisujejo pekočo ali ostro bolečino v mišici, kjer je bil krč prisoten. V anamnezi pogosto omenijo, da so zelo športno aktivni, da so v obdobju nosečnosti ali so zelo neaktivni (večino časa preživijo v ležečem položaju), saj so to ključni dejavniki, ki prispevajo k nastanku mišičnega krča.
- Klinični pregled vključuje vključuje ogled (inspekcijo) in palpacijo (tipanje), pri katerem se odkrije povečana napetost prizadete mišice, lahko je prisotna tudi občutljivost na dotik in zmanjšana gibljivosti mišice.
- Slikovna diagnostika v obliki elektromiografije (EMG) se uporablja pri hudih, ponavljajočih mišičnih krčih. EMG omogoča prepoznavanje nenormalne mišične aktivnosti, ki bi bila lahko vzrok za nastanek mišičnega krča.
Kako zdravimo mišični krč in koliko časa traja rehabilitacija?
Zdravljenje mišičnega krča običajno ni potrebno, saj izgine sam v nekaj sekundah, minutah ali dnevih. Zdravljenje se priporoča v primeru ponavljajočih krčev. Mišični krč v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje gibljivosti in zmogljivosti mišic. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna terapija in kineziološka terapija (povečanje zmogljivosti mišic in kit, vzpostavljanje stabilnosti, mišičnega ravnovesja, povečanje raztegljivosti mišic).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 7 dni, odvisno od mišične napetosti.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje mišičnega krča ni potrebno.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Prenehanje aktivnosti ob pojavi mišičnega krča in nežno raztezanje ali masiranje mišice.
- Uporaba toplih oblog na mestu bolečine.
- Preprečevanje mišičnih krčev z rednim izvajanjem vaj za gibljivost, s prizadevanjem za boljšo splošno telesno pripravljenost, s pitjem velike količine tekočine, z ohranjanjem zdrave telesne teže ter izogibanjem vadbe v hudi vročini.
Ruptura kite
Kaj je ruptura kite?
Ruptura kite (tetive) je delno ali popolno pretrganje ene ali več kit, ki povezujejo mišice s kostmi in je posledica akutne (udarec v kito, prekomeren razteg kite) ali kronične poškodbe (posledica staranja ali dolgotrajne preobremenitve). Ruptura kite se kaže kot nenadna močna bolečina in šibkost mišice. Najpogosteje se pojavlja na ahilovi kiti, pri športnih aktivnostih, ki vključujejo hitra in eksplozivna gibanja nog, veliko hitrih sprememb smeri, ter veliko nenadnih intenzivnih sil na stopalo. Ruptura kite se najpogosteje pojavlja pri moških v srednjih letih starosti.
Kateri so glavni simptomi in znaki rupture kite?
Glavni simptomi in znaki rupture kite so predstavljeni spodaj.
- Nenadna močna bolečina,
- slišen ˝pok˝ ob poškodbi (popolna ruptura),
- oteklina,
- spremenjena oblika mišice,
- občutek šibkosti,
- modrica.
Kako diagnosticiramo rupturo kite (diagnostični pregled)?
Rupturo kite diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti rupture kite.
- Pri anamnezi pacienti z rupturo kite opisujejo travmatski dogodek, pri katerem so slišali pok, takojšen upad mišične zmogljivosti in niso bili sposobni več obremenjevati poškodovanega uda.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se odkrije zmanjšana mišična jakost prizadete mišice ali mišične skupine, oteklina, modrica, spremenjena oblika mišice in boleč obseg gibljivosti. Opravijo se provokativni testi, na podlagi katerih lažje prepoznamo poškodbo.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) ali diagnostičnega ultrazvoka (UZ) se uporablja za natančno opredelitev diagnoze. RTG ne prikaže rupturo kite ampak omogoča prikaz pridruženih poškodb kosti in sklepnega hrustanca. MRI in UZ prikažeta stopnjo in mesto poškodbe kite.
Kako zdravimo rupturo kite in koliko časa traja rehabilitacija?
Rupturo kite v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje gibljivosti, zmogljivosti mišic in kit ter odpornosti na obremenitve. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna terapija in kineziološka terapija (povečanje zmogljivosti mišic in kit, vzpostavljanje stabilnosti, mišičnega ravnovesja, povečanje obsega gibljivosti sklepa).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 3 do 6 mesecev, odvisno je od poteka simptomov, mesta in velikosti poškodbe ter ciljev posameznika.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se svetuje glede na mesto, velikost poškodbe in cilje posameznika. Ta zajema šivanje, pritrditev, rekonstrukcijo (zamenjava poškodovane kite z zdravo kito) ali odstranitev poškodovanega dela kite.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju povprečno traja 8 do 12 mesecev, odvisno od velikosti, mesta poškodbe, operativnega posega in ciljev posameznika.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine vsake 2 – 3 ure za 20 minut (do 72 ur po poškodbi).
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom
- Izogibanje aktivnosti, ki prekomerno raztegnejo poškodovano kito ali poslabšajo simptome.
- Podlaganje poškodovanega uda, da je višji od ravnine srca.
- Kompresija poškodovane mišice z elastičnim povojem (kompresija ne sme preprečiti pretoka krvi).
- Vsakodnevno izvajanje priporočenih vaj s strani zdravnika ali fizioterapevta.
- Izogibanje ponavljajočim gibom in obremenitvam ter nenadnim in pretiranim povečanjem intenzivnosti. Pred vsako telesno dejavnostjo je potrebno učinkovito ogrevanje.
Tendinopatija
Kaj je tendinopatija?
Tendinopatija je preobremenitvena poškodba tetive, ki se kaže kot bolečina in zmanjšana sposobnost prenašanja obremenitev. Tendinopatija je posledica prekomerene neustrezno stopnjevane obremenitve na tetivo (npr. ponavljajoči gibi). Poškodba se najpogosteje pojavlja pri rekreativnih in profesionalnih športnikih ter delovno aktivni populaciji, ki izvajajo ponavljajoče gibe. 60 do 90 % posameznikov se vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.
Kateri so glavni simptomi in znaki tendinopatije?
Glavni simptomi in znaki tendinopatije so predstavljeni spodaj.
- Ostra ali topa bolečina na začetku aktivnosti, ki se zmanjša med aktivnostjo in ponovno pojavi, ko se pacienti ohladijo,
- občutek šibkosti,
- oteklina,
- rdečica.
Kako diagnosticiramo tendinopatijo (diagnostični pregled)?
Tendinopatijo diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti tendinopatije.
- Pri anamnezi pacienti s tendinopatijo opisujejo nenadno povečanje intenzivnosti dela ali treninga, uporabo nove športne opreme ali vsakodnevno izvajanje ponavljajočih gibov. V anamnezi natančno opišejo lokacijo ostre ali tope bolečine, ki se pojavi ob začetku aktivnosti in postopno pojema med aktivnostjo ter se ponovno pojavi, ko se ohladijo.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se odkrije mišično nesorazmerje, oteklina, rdečica, zmanjšana mišična zmogljivost in gibljivost. Opravijo se provokativni testi, na podlagi katerih lažje prepoznamo poškodbo.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) ali diagnostičnega ultrazvoka (UZ) se uporablja za natančno opredelitev diagnoze. RTG ne prikaže tendinopatije ampak omogoča prikaz pridruženih poškodb kosti in sklepnega hrustanca. MRI in UZ prikažeta spremembe v tetivi, ki so značilne za tendinopatijo.
Kako zdravimo tendinopatijo in koliko časa traja rehabilitacija?
Tendinopatijo v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje zmogljivosti mišic in kit ter odpornosti na obremenitve. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija, udarni valovi),
- gibalna terapija in kineziološka terapija (povečanje zmogljivosti mišic in kit, vzpostavljanje stabilnosti, mišičnega ravnovesja, razgibavanje, povečanje gibljivosti mišic in tetiv).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 3 do 6 mesecev, odvisno od poteka simptomov in stopnje poškodbe. Po konzervativnem zdravljenju se 50 – 89 % posameznikov vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom tendinopatije.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, če simptomi vztrajajo po 3 do 6 mesecih konzervativnega zdravljenja. Operativno zdravljenje zajema odstranitev poškodovanega dela tetive ali popravilo tetive.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju povprečno traja 3 do 12 mesecev, odvisno od opravljenega kirurškega posega, stopnje poškodbe tetive, mesta poškodbe in ciljev posameznika. Po operativnem zdravljenju se povprečno 60 – 91 % posameznikov vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred tendinopatijo.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine vsake 2 – 3 ure za 20 minut (do 72 ur po poškodbi).
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnosti, ki poslabšajo simptome.
- Razgibavanje boleče okončine v obsegu in položajih, ki so neboleči.
- Podlaganje poškodovanega uda, da je višji od ravnine srca.
- Kompresija poškodovane mišice z elastičnim povojem (kompresija ne sme preprečiti pretoka krvi).
- Vsakodnevno izvajanje priporočenih vaj s strani zdravnika ali fizioterapevta.
- Nošenje opornice, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali fizioterapevtom.
- Postopno vračanje k aktivnostim po umiritvi simptomov.
- Izvajanje vaj za jakost in raztezanje mišic ter ustrezno ogrevanje pred aktivnostjo, da se prepreči ponovno poškodbo mišice.
Entezopatija
Kaj je entezopatija?
Entezopatija je skupen izraz za poškodbeno stanje pripenjališča mišice, vezi, fascije ali sklepne kapsule na kosti (enteze), vrečke v sklepu, napolnjene s sinovialno tekočino (burze), maščobne blazinice, dela kostnine (trabekule) in globoke fascije. Nastane kot posledica različnih patoloških vzrokov, kot so metabolični, vnetni, travmatski ali kronični. Poškodba se kaže kot bolečina in togost med gibanjem. Entezopatije se najpogosteje pojavljajo pri osebah starejših od 50 let, ki imajo pridružene revmatične bolezni. Entezopatija zelo vpliva na kvaliteto življenja in je v nekaterih primerih lahko neozdravljiva, zaradi pridruženih revmatičnih bolezni.
Kateri so glavni simptomi in znaki entezopatije?
Glavni simptomi in znaki entezopatije so predstavljeni spodaj.
- Bolečina ob gibanju,
- občutek togosti ob gibanju,
- oteklina,
- rdečica.
Kako diagnosticiramo entezopatijo (diagnostični pregled)?
Entezopatijo diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti entezopatije.
- Pri anamnezi pacienti z entezopatijo opisujejo bolečino in občutek togosti med gibanjem, saj med tem obremenjujejo pripenjališča mišice, vezi, fascije ter sklepne kapsule (enteze), vrečke v sklepu, napolnjene s sinovialno tekočino (burze), maščobne blazinice, dela kostnine (trabekule) in globoke fascije.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se odkrije togost bolečega dela, lahko so prisotne tudi rdečica, oteklina in občutljivost na dotik na mestu bolečine.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI), diagnostičnega ultrazvoka (UZ) in diagnostičnega ultrazvoka (UZ) se uporablja za natančno opredelitev diagnoze. RTG ne prikaže entezopatije ampak prikaže pridružene poškodbe kosti in sklepnega hrustanca. MRI in UZ prikažeta spremembe entez (pripenjališče mišice, vezi, fascije ali sklepne kapsule na kosti), burze (vrečke v sklepu, napolnjene s sinovialno tekočino), maščobne blazinice, dela kostnine (trabekule) in globoke fascije. UZ omogoča prepoznavanje pridruženih bolezni (npr. revmatoidni artritis – kronično vnetje sklepnega hrustanca), ki so lahko vzrok za nastanek entezopatije.
Kako zdravimo entezopatijo in koliko časa traja rehabilitacija?
Entezopatijo v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje gibljivosti in zmogljivosti mišic. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna terapija in kineziološka terapija (povečanje zmogljivosti in givljivosti mišic in tetiv, vzpostavljanje stabilnosti, mišičnega ravnovesja, razgibavanje).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem pri katerih niso vzrok za nastanek entezopatije revmatične bolezni, lahko traja do 1 leta, odvisno je od poteka simptomov, stopnje in mesta poškodbe, starosti in pridruženih bolezni.
Fizioterapevstka rehabilitacija, pri katerih je vzrok za nastanek revmatična bolezen, pa je čas rehabilitacije odvisen od poteka osnovne revmatične bolezni.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, kadar konzervativno zdravljenje ne prinese željenih rezultatov, vzrok za nastanek niso revmatične bolezni in entezopatija zelo vpliva na njihovo kvaliteto življenja. Operativno zdravljenje zajema odstranitev poškodovanega tkiva.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju povprečno traja 3 do 12 mesecev, odvisno od opravljenega kirurškega posega, stopnje poškodbe, mesta poškodbe in ciljev posameznika.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine vsake 2 – 3 ure za 20 minut (do 72 ur po poškodbi).
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnosti, ki poslabšajo simptome.
- Razgibavanje boleče okončine v obsegu in položajih, ki so neboleči.
- Podlaganje poškodovanega uda, da je višji od ravnine srca.
- Kompresija poškodovanega dela z elastičnim povojem (kompresija ne sme preprečiti pretoka krvi).
- Vsakodnevno izvajanje priporočenih vaj s strani zdravnika ali fizioterapevta.
- Izvajanje vaj za jakost in raztezanje mišic ter ustrezno ogrevanje pred aktivnostjo, da se prepreči ponoven pojav entezopatije.
- Postopno vračanje k aktivnostim po umiritvi simptomov.
Kontuzija mišice
Kaj je kontuzija mišice?
Kontuzija mišice je lokalna krvavitev v mišici, ki je posledica direktnega udarca v mišico. Ta se kaže kot bolečina in modrica. Kontuzija mišice se najpogosteje pojavlja pri kontaktnih športih ali travmatskih dogodkih (npr. prometne nesreče, padci). Poškodba se običajno pozdravi sama v okviru enega leta.
Kateri so glavni simptomi in znaki kontuzije mišice?
Glavni simptomi in znaki kontuzije mišice so predstavljeni spodaj.
- Oteklina,
- modrica,
- bolečina,
- togost.
Kako diagnosticiramo kontuzijo mišice (diagnostični pregled)?
Kontuzijo mišice diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnrga pregleda potrdi verjetnost prisotnosti kontuzije mišice.
- Pri anamnezi pacienti s kontuzijo mišice opisujejo travmatski dogodek, ki je privedel do direktnega udarca v mišico. Navajajo bolečino in občutek togosti med gibanjem, saj napenjajo prizadeto mišico ali mišično skupino.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se odkrije togost bolečega dela, oteklina, modrica, zmanjšan in boleč obseg gibljivosti.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI), diagnostičnega ultrazvoka (UZ) in računalniške tomografije (CT) se uporablja za natančno opredelitev diagnoze. RTG ne prikaže kontuzije mišice ampak pridružene poškodbe kosti in sklepnega hrustanca. MRI in UZ omogočata prepoznavanje mesta in stopnje poškodbe mišičnih vlaken ter otekline. CT se uporablja v primeru, kadar RTG ne prikaže dovolj jasne slike poškodbe kosti.
Kako zdravimo kontuzijo mišice in koliko časa traja rehabilitacija?
Kontuzija mišice običajno ne potrebuje zdravljenja, saj izveni sama od sebe. Poškodbo v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov in spodbuditev celjenja. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna terapija in kineziološka terapija (povečanje zmogljivosti in gibljivosti mišic vzpostavljanje stabilnosti, mišičnega ravnovesja, razgibavanje).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 1 do 6 tednov, odvisno od velikosti poškodbe. Velika večina posameznikov se po rehabilitaciji kontuzije mišice vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje je nujno v primeru, ko pride do kompartment sindroma (povečan pritisk v miofascialnem prostoru). Operativno zdravljenje zajema sprostitev miofascialnega prostora.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju povprečno traja 8 do 12 tednov, odvisno od opravljenega kirurškega posega, stopnje in mesta poškodbe. Po operativnem zdravljenju se povprečno 76 – 93 % posameznikov vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred kontuzijo mišice.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine vsake 2 – 3 ure za 20 minut (do 72 ur po poškodbi).
- Uporaba toplih obkladkov na mestu bolečine po zmanjšanju otekline. Nanesejo jih pred začetkom aktivnosti.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnosti, ki poslabšajo simptome.
- Razgibavanje boleče okončine v obsegu in položajih, ki so neboleči.
- Podlaganje poškodovanega uda, da je višji od ravnine srca.
- Kompresija poškodovanega dela z elastičnim povojem (kompresija ne sme preprečiti pretoka krvi).
- Vsakodnevno izvajanje priporočenih vaj s strani zdravnika ali fizioterapevta.
- Izvajanje vaj za jakost in raztezanje mišic ter ustrezno ogrevanje pred aktivnostjo, da se prepreči ponoven pojav entezopatije.
- Postopno vračanje k aktivnostim po popolnem, nebolečem obsegu gibljivosti.
Zakasnela mišična bolečina (DOMS)
Kaj je zakasnela mišična bolečina?
Zakasnela mišična bolečina ali pogovorno ˝musklfiber˝ (ang. delayed onset muscle soreness – DOMS) je opredeljena kot mišična poškodba 1. stopnje, za katero je značilen nateg majhnega števila mišičnih vlaken in se kaže kot bolečina ter togost 24 do 72 ur po aktivnosti. Bolečina je najpogosteje posledica vadbe, kjer se mišica podaljšuje (ekscentrična vadba) in izveni sama od sebe v roku 5 do 7 dni. Zakasnela mišična bolečina je pozitiven odziv mišice na vadbo, ki nakazuje, da se mišica prilagaja na obremenitev in pridobiva na jakosti.
Kateri so glavni simptomi zakasnele mišične bolečine?
Glavni simptomi zakasnele mišične bolečine so predstavljeni spodaj.
- Bolečina ob aktivaciji prizadete mišice, ki je najbolj intenzivna 24 do 72 ur po aktivnosti,
- bolečina običajno ni prisotna 12 do 24 ur po aktivnosti,
- občutek togosti.
Kako diagnosticiramo zakasnelo mišično bolečino (diagnostični pregled)?
Zakasnelo mišično bolečino diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti zakasnele mišične bolečine.
- Pri anamnezi pacienti z zakansnelo mišično bolečino opsujejo, da so v preteklih dneh opravili intenzivnejši trening ali ponovno pričeli z aktivnostjo po daljšem premoru. Običajno opisujejo bolečino ob napenjanju mišice, ki je bila njabolj intenzivna 24 do 72 ur po aktivnosti.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se odkrije povečana napetost boleče mišice, bolečina ob napenjanju ali raztezanju prizadete mišične skupine.
- Slikovna diagnostika v obliki magnetne resonance (MRI) ali diagnostičnega ultrazvoka (UZ) se uporablja v redkih primerih, kadar gre za sum na resnejšo poškodbo mišice. MRI in UZ omogočata prikaz strukture mišice, mesto in stopnjo morebitne poškodbe mišičnih vlaken.
Kako zdravimo zakasnelo mišično bolečino in koliko časa traja rehabilitacija?
Zakasnela mišična bolečina običajno ne potrebuje zdravljenja, saj izveni sama od sebe. Poškodbo v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov in spodbuditev celjenja. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna terapija in kineziološka terapija (povečanje zmogljivosti in gibljivosti mišic, vzpostavljanje stabilnosti, mišičnega ravnovesja).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 4 do 7 dni, pri intenzivnejših simptomih pa 1 do 2 tedna. Vsi posamezniki se po rehabilitaciji zakasnele mišične bolečine vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo, razen, če pride nadaljne poškodbe mišičnih vlaken.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje pri zakasneli mišični bolečini ni potrebno.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Aktivni počitek: raztezanje, valjčkanje, nizko intenzivna vadba, masaža.
- Uporaba toplih ali hladnih obkladkov, kar bolj pripomore k zmanjšanju simptomov.
- Ustrezna količina kvalitetnega spanca (7 do 8 ur dnevno).
- Uživanje zadostne količine tekočine (vsaj 2,5 litra za moške in 2 litra za ženske dnevno).
- Zadosten dnevni vnos prehranskih dodatkov, v primeru, da jim katerega od njih primanjkuje (vitamin D, omega 3 maščobne kisline, BCAA, magnezij in antioksidante).
- Kompresija boleče mišice (kompresija ne sme omejevati krvnega pretoka).
Kompartment sindrom
Kaj je kompartment sindrom?
Kompartment sindrom označuje stanje, pri katerem pride do povečanega pritiska v zaprtem prostoru med mišicami, živci, fascijami in kostmi, kot posledica otekanja ali krvavitve in pripelje do lokalne prekinitve cirkulacije krvi. Akutni kompartment sindrom je posledica zloma kosti, udarca v mišico, opekline, okužbe, motenj prekrvavitve ali prevelike kompresije uda, najpogosteje se pojavlja pri zlomih golenice. Kronični kompartment sindrom je posledica športne aktivnosti z velikim številom ponovitev (npr. tek, korakanje). Kompartment sindrom se pogosteje pojavlja pri moški, mlajših od 35 let, ker imajo večji delež mišične mase. Akutni kompartment sindrom zahteva takojšnjo operacijo, kronični kompartment sindrom pa običajno ni nevaren in se zdravi konzervativno.
Kateri so glavni simptomi kompartment sindroma?
Glavni simptomi akutnega kompartment sindroma so predstavljeni spodaj.
- Močna pekoča ali zbadajoča bolečina, ki se poveča ob raztegu mehkega tkiva in presega bolečino poškodbe,
- spremenjeno občutenje in mravljinčenje,
- občutek napetosti v koži.
Glavni simptomi kroničnega kompartment sindroma so predstavljeni spodaj.
- Spremenjeno občutenje (topost),
- pekoča ali zbadajoča bolečina, ki se poslabša z aktivnostjo in se umiri po prenehanju aktivnosti,
- oteženo premikanje prizadete okončine (npr. občutek padanja stopala pri teku),
- vidna sprememba oblike mišice.
Kako diagnosticiramo kompartment sindrom (diagnostični pregled)?
Akutni in kronični kompartment sindrom diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda, laboratorijskih testov in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti kroničnega kompartment sindroma.
- Pri anamnezi pacienti z akutnim kompartment sindromom opisujejo, da so imeli v preteklih urah ali do 48 ur nazaj travtamtski dogodek. Navajajo močno pekočo ali zbadajočo bolečino, ki presega simptome travme in je v začenih fazah povezana z raztegom okoliških tkiv, lahko so prisotne tudi motnje občutenja in mravljinčenje. Pacienti s kroničnim kompartment sindromom opisujejo, da se je bolečina pojavila ob aktivnosti, ter da zaznavajo spremenjeno občutenje in s težavo premikajo okončino.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se pri akutnem kompartment sindromu odkrije oslabljen lokalni arterijski pulz, spremenjeno občutenje in barvo kože v prizadetem delu, povečano napetost, oteklino, občutljivost na otip, bolečino ob ratzegu prizadetih mehkih tkiv in omejeno funkcijo prizadete okončine. Pri kliničnem pregledu kroničnega kompartment sindroma je opazna mišična atrofija, spremenjena oblika mišice, mišična šibkost, togost in spremenjeno občutenje. V okviru kliničnega pregleda se opravijo tudi meritve pritiska znotraj mehkih tkiv.
- Laboratorijski testi analize krvi se uporabljajo za lažjo določitev prisotnosti kompartment sindroma na podlagi krvne sestave.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI), doplerskega ultrazvoka (UZ) se uporablja za določitev jasne diagnoze. RTG omogoča potrditev prisotnosti zloma kosti, ki bi bil lahko vzrok za nastanek kompartment sindroma. MRI omogočata prikaz strukture mišice, mesto in stopnjo morebitne poškodbe mišičnih vlaken. Doplerski UZ prikaže mehke strukture in njihovo prekrvavljenost.
Kako zdravimo kompartment sindrom in koliko časa traja rehabilitacija?
Kompartment sindrom v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko), v primeru kroničnega kompartment sindroma.
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti in izboljšanja gibljivosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna terapija in kineziloška terapija (povečanje zmogljivosti in gibljivosti mišic in kit, vzpostavljanje stabilnosti, kvalitetnega vzorca hoje, mišičnega ravnovesja, razgibavanje).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povrečno traja 6 do 12 tednov, odvisno je od poteka simptomov. Po konzervativnem zdravljenju se povprečno 25 – 65 % posameznikov vrne na isto raven aktivnosti kot pred pojavom kroničnega kopartment sindroma.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje je nujno v primeru akutnega kompartment sindroma (najboljši rezultati operacije 6 ur po pojavu simptomov) in kadar konzervativno zdravljenje kroničnega kompartment sindroma ni bilo uspešno (običajno se svetuje športnikom z vztrajajočimi simptomi). Operativno zdravljenje zajema fasciotomijo (sprostitev fascije) in sprostitev kompartment prostora.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja 8 do 12 tednov, odvisno je od opravljenega kirurškega posega, stopnje poškodbe in ciljev posameznika. Po operativnem zdravljenju se povprečno 77 – 81 % posameznikov vrne na isto raven aktivnosti kot pred pojavom kroničnega kompartment sindroma. Po operativnem zdravljenju se povprečno 61 – 100 % posameznikov vrne na isto raven aktivnosti kot pred pojavom akutnega kopartment sindroma.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Prilagoditev športnih aktivnosti pri kroničnem kompartment sindromu po navodilih zdravnika ali fizioterapevta.
- Postopno vračanje k aktivnostim pri kroničnem kompartment sindromu.
- Uporaba ustrezne športne obutve, ustrezno ogrevanje pred vadbo in raztezanje po njej pri kroničnem kompartment sindromu.
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine vsake 2 – 3 ure za 20 minut (do 72 ur po poškodbi).
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnosti, ki poslabšajo simptome.
- Podlaganje poškodovanega uda, da je višji od ravnine srca.
- Kompresija poškodovanega dela z elastičnim povojem (kompresija ne sme preprečiti pretoka krvi).
- Vsakodnevno izvajanje priporočenih vaj s strani zdravnika ali fizioterapevta.
Miositis osifikans
Kaj je miositis osifikans?
Miositis osifikans označuje stanje, pri katerem se tvorijo nerakave (benigne) zakostenitve (osifikacije) v skeletni mišici kot posledica poškodbe (postravmatski) ali neznanega vzroka (idiopatski). Kaže se kot bolečina in zmanjšana funkcionalnost in se najpogosteje pojavlja na področju stegna ali komolca. Miositis osifikans je običajno značilen za otroke ali moške stare med 20. in 30. leti, ki imajo aktiven življenjski slog. Miositis osifikans se pogosto pojavi 4 do 12 tednov po poškodbi in izzveni sam od sebe v roku od 1 do 2 let. Povprečno 80 % posameznikov z miositisom osifikans se vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred njegovim pojavom.
Kateri so glavni simptomi in znaki miositisa osifiakans?
Glavni simptomi in znaki miositisa osifikans so predstavljeni spodaj.
- Oteklina,
- lokalno povišana temperatura,
- togost,
- otipljiva otrdelost mišice,
- bolečina, ki se poslabša z aktivnostjo.
Kako diagnosticiramo miositis osifikans (diagnostični pregled)?
Miositis osifikans diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru duagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti miositisa osifikans.
- Pri anamnezi pacienti z miositisom osifikans pogosto opisujejo preteklo mišično travmo (npr. udarec ali padec), na kateri se je pojavila otipna ˝bula˝ (običajno po 4 do 12 tednih), ki je boleča. Navajajo tudi občutek togosti.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se lahko odkrije omejitev funkcije, obsega gibljovsti, oteklino, občutljivost na dotik, otipna otrdelost dela mišice, povišano lokalno temperaturo in mišično šibkost.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) in diagnostičnega ultrazvoka (UZ) se uporablja za jasno postavitev diagnoze misositisa osifikans. RTG jasno prikaže osfikacijo (zakostenelost), na podlagi katere lahko potrdijo diagnozo. MRI in UZ omogočata podrobnejši prikaz strukture mišice.
Kako zdravimo miositis osifikans in koliko časa traja rehabilitacija?
Miositis osifikans v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko), v primeru majhne bolečine, ki ne omejuje vsakodnevnih aktivnosti.
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti in spodbuditev celjenja. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija, udarni valovi),
- gibalna terapija in kineziološka terapija (povečanje zmogljivosti in gibljivosti mišic in kit, vzpostavljanje stabilnosti, mišičnega ravnovesja, razgibavanje, vzpostavljanje kvalitetnega vzorca hoje).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 4 tedne do 6 mesecev, odvisno je od obsega poškodbe. Po konzervativnem zdravljenju se povprečno 87 – 89 % posameznikov vrne na isto raven aktivnosti kot pred pojavom miositisa osifikans.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje je priporočljivo v primeru hudih bolečin ali če simptomi vztrajajo po 6-12 mesecih konzervativne obravnave. Ta zajema odstranitev zakostenelega tkiva.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja 4 do 6 tednov, odvisno je od velikosti poškodbe in ciljev posameznika. Po operativnem zdravljenju se povprečno 81 % posameznikov vrne na isto raven aktivnosti kot pred pojavom miositisa osifikans.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine vsake 2 – 3 ure za 20 minut (do 72 ur po poškodbi).
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Razgibavanje boleče okončine v obsegu in položajih, ki so neboleči.
- Podlaganje poškodovanega uda, da je višji od ravnine srca.
- Vsakodnevno izvajanje priporočenih vaj s strani zdravnika ali fizioterapevta (raztezne in krepilne vaje).
Rezerviraj svoj termin.
Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko sami naročite na željeni termin in storitev. Prvo izberete storitev, nato pa datum in uro storitve pri izbranem fizioterapevtu. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.
Vtičnik za naročanje