Burzitis kolka
Kaj je burzitis kolka?
Burzitis kolka označuje vnetje burze (vrečke napolnjene s sinovialno tekočino) na zunanji strani kolka ali v področju dimelj. Ta je posledica akutnih travmatskih poškodb (padec na kolk) ali preobremenitve zaradi ponavljajočih gibanj (kolesarjenje, tek). Burzitis kolka se pogosteje pojavlja pri mladih športnicah in ženskah med 40. in 60. letom starosti zaradi njihove anatomske oblike medeničnega obroča (širša medenica). 90 % posameznikov se po zdravljenju vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom burzitisa kolka.
Kateri so glavni simptomi burzitisa kolka?
Glavni simptomi burzitisa kolka so navedeni spodaj.
- Pekoča bolečina na zunanji strani kolka ali v področju dimelj,
- bolečina se poslabša z ležanjem na kateremkoli boku,
- bolečina se poslabša s hojo, tekom, vzpenjanjem po stopnicah ali stojo,
- bolečina lahko izžareva po zunanji strani navzdol do kolena,
- bolečina se poslabša s prekrižanjem nog.
Kako diagnosticiramo burzitis kolka (diagnostični pregled)?
Burzitis kolka diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti burzitisa kolka.
- Pri anamnezi pacienti z burzitisom kolka poročajo o bolečini na zunajem delu kolka ali v področju dimelj, ki se lahko širi po zunanji strani stegna navzdol. V anamnezi mlajši pacienti omenjajo, da se ukvarjajo s ponavljajočimi športnimi aktivnostmi (kolesarjenje, tek), medtem ko starejši opisujejo padec na zunanji del kolka ali dolgotrajno imobilizacijo kolka. Navajajo, da s težavo spijo na boku, da se bolečina poslabša z aktivnostjo (hoja, tek, vzpenjanje po stopnicah, skakanje) in sedenjem s prekrižanimi nogami.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se odkrije občutljivost na dotik na zunanjem delu kolka, neučinkovit vzorec hoje (padanje medenice med fazo opore noge), togost in zmanjšano mišično zmogljivost kolčnih mišic, omejen in boleč aktiven (pacient gib naredi sam) ter pasiven (gib naredi zdravnik/fizioterapevt brez pomoči pacienta) obseg gibljivosti in povečanje bolečine s stojo na eni nogi.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) in diagnostičnega ultrazvoka (UZ) se uporablja za natančno opredelitev diagnoze. RTG omogoča prepoznavanje prisotnosti poškodb kosti in strukturnih nepravilnosti. MRI in UZ omogočata prikaz mehkih tkiv in kosti ter prepoznavanje vzroka za nastanek burzitisa kolka.
Kako zdravimo burzitis kolka in koliko časa traja rehabilitacija?
Burzitis kolka v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, izboljšanje obsega gibljivosti, zmogljivosti mišic in kontrole gibanja. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija, udarni valovi),
- gibalna in kineziološka terapija (povečanje mišične zmogljivosti, obsega gibljivosti, vzpostavljanje stabilnosti trupa in kolka, mišičnega ravnovesja, kvalitetnih vzorcev gibanja).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem traja do 3 mesece, odvisno od poteka simptomov. 90 % posameznikov se po konzervativnem zdravljenju vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom burzitisa kolka.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, če simptomi vztrajajo po 3 mesecih konzervativnega zdravljenja. Operativno zdravljenje se izvede kot burzektomija (odstranitev burze).
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju povprečno traja do 16 tednov, odvisno od ciljev posameznika. 72 – 100 % posameznikov se po operativnem zdravljenju vrne nazaj na isti nivo aktivnosti kot pred pojavom burzitisa kolka.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Izogibanje aktivnostim, ki poslabšajo simptome (sedenje s prekrižanimi nogami, ležanje na boku, stoja na eni nogi, hoja po klancu navzgor).
- Izogibanje raztezanju glutealnih (zadnjičnih) mišic in iliotibialnega trakta.
- Postopno vračanje nezaj k aktivnostim po zaključku rehabilitacije.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Vsakodnevno izvajanje priporočenih vaj s strani fizioterapevta ali zdravnika.
Sindrom pokanja v kolku
Kaj je sindrom pokanja v kolku?
Sindrom pokanja v kolku je preobremenitveno klinično stanje kolka, pri katerem je slišen ali otipljiv občutek preskoka v kolku med njegovim gibanjem. Ta je posledica preskakovanja zunajsklepnih ali znotrajskepnih mehkotkivnih struktur preko kosti. Sindrom pokanja v kolku se kaže kot boleče, neboleče ali otipljivo preskakovanje v kolku običajno med njegovim upogibom in iztegom. Najpogosteje se pojavlja pri aktivnih posameznikih, ki se ukvarjajo s plesom, tekom, gimnastiko ali nogometom, saj izvedejo veliko število ponovitev upogiba in iztega kolka. 87 – 100 % se po zdravljenju vrne nazaj na isti nivo aktivnosti kot pred pojavom sindroma pokanja v kolku.
Kateri so glavni simptomi sindroma pokanja v kolku?
Glavni simptomi sindroma pokanja v kolku so predstavljeni spodaj.
- Boleče ali neboleče pokanje v kolku med gibanjem,
- občutek izpahovanja kolka.
Kako diagnosticiramo sindrom pokanja v kolku (diagnostični pregled)?
Sindrom pokanja v kolku diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti sindroma pokanja v kolku.
- Pri anamnezi pacienti s sindromom pokanja v kolku poročajo o bolečem ali nebolečem, otiplijevm preskakovanju v kolku med njegovim gibanjem. Omenijo, da imajo občutek izpahovanja kolka.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se odkrije otipljivo pokanje med gibanjem kolka, mišična šibkost mišic kolka, lahko je prisotna občutljivost na dotik.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) in diagnostičnega ultrazvoka (UZ) se uporablja za natančno opredelitev diagnoze. RTG omogoča prikaz poškodb kostnih, sklepnih in obsklepnih struktur. MRI in UZ se uporabljata za prepoznavanje poškodb mehkih tkiv.
Kako zdravimo sindrom pokanja v kolku in koliko časa traja rehabilitacija?
Sindrom pokanja v kolku v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje gibljivosti mišic in preprečevanje nadaljnjih poškodb. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (povečanje mišične zmogljivosti, vzpostavljanje stabilnosti, mišičnega ravnovesja, pravilnih vzorcev gibanja, raztezanje mišic).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja do 12 mesecev, odvisno od poteka simptomov.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, če je po 3 mesečnem konzervativnem zdravljenju še vedno prisotno boleče pokanje. Operativno zdravljenje se izvede v obliki odprte operacije ali artroskopije.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju povprečno traja do 12 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in opravljene kirurške tehnike. 75 – 100 % posameznikov se po operativnem zdravljenju vrne nazaj na isti nivo aktivnosti kot pred pojavom sindroma pokanja v kolku.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Izogibanje aktivnostim, ki povzročajo boleče pokanje v kolku, dokler se bolečina ne umiri.
- Vsakodnevno izvajanje priporočenih vaj s strani fizioterapevta in kineziologa ali zdravnika.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
Utesnitveni sindrom kolka (femuroacetabularna utesnitev – FAI)
Kaj je utesnitveni sindrom kolka?
Utesnitveni sindrom kolka je bolečinsko stanje kolka, ki je posledica spremembe vratu stegnenice (Cam defomacija), sklepne ponvice kolka (lat. acetabulum) (Pincer defomacija) ali kombinacije ubojega. Ta se kaže kot bolečina v kolku, predvsem med pospeševanjem, počepanjem, vzpenjanjem po stopnicah ali dolgotrajnim sedenjem. Najpogosteje se pojavlja pri mladih aktivnih osebah (nogomet, ameriški nogomet, košarka,…), zaradi ponavljajočih obremenitev kolčnega sklepa. Povprečno 84 % se po zdravljenju vrne nazaj na isti nivo aktivnosti kot pred pojavom utesnitvenega sindroma kolka.
Kateri so glavni simptomi in znaki utesnitvenega sindroma kolka?
Glavni simptomi in znaki utesnitvenega sindroma kolka so navedeni spodaj.
- Bolečina v kolku ali dimljah,
- bolečina lahko izžareva v stegno, spodnji del hrbta ali zadnjico,
- občutek togosti kolka,
- slišno pokanje v kolku,
- občutek zaklepanja.
Kako diagnosticiramo utesnitveni sindrom kolka (diagnostični pregled)?
Utesnitveni sindrom kolka diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti utesnitvenega sindroma kolka.
- Pri anamnezi pacienti z utesnitvenim sindromom kolka poročajo o postopnem pojavu bolečine v kolku ali dimljah, predvsem med upogibom kolka in notranjo rotacijo. Opisujejo, da je slišno klikanje med gibanjem in da se bolečina širi po stegnu, v zadnjico ali spodnji del hrbta.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se odkrije zmanjšano mišično zmogljivost mišic kolka in zmanjšan obseg gibljivosti (posebej v smeri upogiba in notranje rotacije kolka). Opravijo se provokativni testi na podlagi katerih lažje prepoznamo prizadete strukture.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG) in magnetne resonance (MRI) se uporablja za natančno opredelitev diagnoze. RTG omogoča prikaz oblike in položaja sklepne površine v kolčnem sklepu. MRI se uporablja za prepoznavanje poškodb sklepnega hrustanca in labruma (hrustančni obroč v sklepu).
Kako zdravimo utesnitveni sindrom kolka in koliko časa traja rehabilitacija?
Utesnitveni sindrom kolka v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, izboljšanje obsega gibljivosti in mišične zmogljivosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (povečanje mišične zmogljivosti, vzpostavljanje stabilnosti, mišičnega ravnovesja, pravilnih vzorcev gibanja, ravnotežja, raztezanje mišic).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 3 do 10 mesecev, odvisno od poteka simptomov in ciljev posameznika. 82 % posameznikom se po konzervativnem zdravljenju zmanjšajo simptomi.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, če simptomi vztrajajo po 3 mesečnem konzervativnem zdravljenju in ti omejujejo kvaliteto življenja. Operativno zdravljenje se izvede z z artroskopijo ali odprto operacijo.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju povprečno traja do 6 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in opravljene kirurške tehnike. 87 – 93 % posameznikov se po operativnem zdravljenju vrne nazaj na isti nivo aktivnosti kot pred pojavom utesnitvenega sindroma kolka.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Izogibanje aktivnostim, ki povzročajo bolečino.
- Vsakodnevno izvajanje priporočenih vaj s strani fizioterapevta in kineziologa ali zdravnika.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Uporaba hladnih ali toplih obkladkov, kar bolj pripomore k zmanjšanju simptomov.
Piriformis sindrom kolka
Kaj je piriformis sindrom kolka?
Piriformis sindrom kolka je izraz, ki označuje ukleščenje išiadičnega (ishiadičnega) živca zaradi poškodovane in razdražene mišice piriformis (primarni piriformis sindrom) ali akutnega travmatskega dogodka (sekundarni piriformis sindrom), kot je padec na zadnjico. Ta se kaže kot pekoča ali zbadajoča bolečina v predelu zadnjice in kolka, ki lahko izžareva po zadnji strani noge navzdol. 79 – 87 % posameznikom se po zdravljenju zmanjšajo simptomi.
Kateri so glavni simptomi in znaki piriformis sindroma kolka?
Glavni simptomi in znaki piriformis sindroma kolka.
- Bolečina v zadnjici,
- bolečina lahko izžareva v kolk in po zadnji strani noge navzdol,
- bolečina se poslabša s sedenjem, stojo ali počepi,
- spremenjeno občutenje.
Kako diagnosticiramo piriformis sindrom kolka (diagnostični pregled)?
Piriformis sindrom kolka diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti piriformis sindroma kolka.
- Pri anamnezi pacienti s piriformis sindromom kolka poročajo o pekoči ali zbadajoči bolečini v zadnjici, ki lahko izžareva proti kolku in po zadnji strani noge navzdol. Omenjajo, da s težavo dolgo časa stojijo, sedijo in da se bolečina poslabša z gibanjem kolka. Pogosto omenijo, da je prisotno spremenjeno občutenje (npr. zmanjšan občutek) v zadnjici in po zadnji strani noge.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se odkrije zmanjšan obseg in boleč obseg gibljivosti kolka, zmanjšana mišična zmogljivost (še posebej odmik in zunanja rotacija kolka), togost zadnjičnih mišic in mišic zadnje stegenske mišice, občutljivost na dotik in spremenjen vzorec hoje.
- Slikovna diagnostika v obliki magnetne resonance (MRI), računalniške tomografije (CT), diagnostičnega ultrazvoka (UZ) ali elektromiogafije (EMG) se uporablja za natančno opredelitev diagnoze. MRI se prikaže mesto utesnitve išiadičnega živca. CT omogoča prepoznavanje nepravilnosti kostnih in mehkih tkiv. UZ prikaže potek mehkih in živčnih struktur. EMG omogoča prepoznavanje nepravilnosti v prevodnosti živca.
Kako zdravimo piriformis sindrom kolka in koliko časa traja rehabilitacija?
Piriformis sindrom kolka v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, izboljšanje drsenja živca in sprostitev okoliških mišic. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (povečanje mišične zmogljivosti, obsega gilbjivosti, vzpostavljanje stabilnosti, mišičnega ravnovesja, raztezanje mišic, nevrodinamične tehnike).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja do 3 mesece, odvisno od poteka simptomov. Po konzervativnem zdravljenju se 60 – 70 % posameznikov vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom piriformis sindroma kolka.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, če simptomi vztrajajo po 6 mesecih konzervativnega zdravljenja in močno ovirajo funkcionalnost posameznika. Pri operativnem zdravljenju se opravi razbremenitev išiadičnega živca.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju povprečno traja do 6 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in opravljene kirurške tehnike. Po operativnem zdravljenju se 76 – 82 % posameznikov vrne nazaj na isti nivo aktivnosti kot pred pojavom piriformis sindroma kolka.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba toplih ali hladnih obkladkov, kar bolj pripomore k zmanjšanju simptomov.
- Redno izvajanje priporočenih vaj s strani zdravnika ali fizioterapevta in kineziologa.
- Uporaba nesteroidnih antirevmatikov, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje dolgotrajnemu sedenju (hoja ali stoja na vsake 20 minut).
- Vsakodnevno raztezanje zadnjičnih mišic.
- Previdnost pri aktivnostih, ki bi lahko privedle do padca na zadnjico.
Poškodba labruma kolka
Kaj je poškodba labruma kolka?
Poškodba labruma kolka označuje raztrganino vezivno-hrustančne strukture na sklepni površini (labruma), ki je posledica akutnega travmatskega dogodka (padci, obračanje z visoko obremenitvijo), utesnitvenega sindroma kolka, prekomerne gibljivosti kolčnega sklepa, izpaha ali degenerativnih sprememb. Ta se običajno kaže kot bolečina v dimljah, zadnjici ali zunanjem delu kolka. Najpogosteje se pojavlja pri osebah v 40. letu starosti, pogosteje pri ženskah, ki se ukvarjajo s profesionalnim športom, tekom ali aktivnostmi, ki vključujejo ponavljajoče gibe zunanje rotacije in iztege kolka. Poškodbe labruma kolka s konzervativnim zdravljenjem ne moremo odpraviti, lahko pa učinkovito lajšamo simptome in preprečujemo nadaljno poškodbo kolčnega sklepa.
Kateri so glavni simptomi in znaki poškodbe labruma kolka?
Glavni simptomi in znaki poškodbe labruma kolka so predstavljeni spodaj.
- Topa bolečina v dimljah (90 %), na zunanjem delu kolka ali v zadnjici,
- bolečina lahko izžareva po sprednjem ali zunanjem delu stegna navzdol,
- bolečina se poslabša z aktivnostjo (hoja, tek, obračanje, vzpenjanje po stopnicah) in postane zbadajoča,
- slišno pokanje ali klikanje v kolku,
- občutek ˝vdajanja˝ kolka.
Kako diagnosticiramo poškodbo labruma kolka (diagnostični pregled)?
Poškodbo labruma kolka diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti poškodbe labruma kolka.
- Pri anamnezi pacienti s poškodbo labruma kolka poročajo o topi bolečini v dimljah, zadnjici ali zunanjem delu kolka, ki lahko izžareva po sprednjem ali zunanjem delu stegna navzdol. Omenijo, da se bolečina z aktivnostjo poslabša in se iz tope spremeni v zbadajočo. Običajno poročajo o preteklih aktivnostih, ki so močno obremenjevale kolčni sklep.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se odkrije boleč obseg gibljivosti kolka, slišno pokanje v kolku med gibanjem in spremenjen vzorec hoje (povečan upogib kolena).
- Slikovna diagnostika v obliki magnetne resonance (MRI) ali računalniške tomografije (CT) se uporablja za natančno opredelitev diagnoze. MRI in CT prikažeta mesto poškodbe in velikost raztrganine labruma.
Kako zdravimo poškodbo labruma kolka in koliko časa traja rehabilitacija?
Poškodbo labruma kolka v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov in izboljšanje mišične zmogljivosti kolka. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (povečanje mišične zmogljivosti, obsega gibljivosti, vzpostavljanje stabilnosti, ravnotežja, mišičnega ravnovesja, raztezanje mišic, nevrodinamične tehnike).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja do 12 tednov, odvisno od poteka simptomov in velikosti raztrganine. Po konzervativnem zdravljenju se 78 – 94 % posameznikov vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom poškodbe.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, če simptomi vztrajajo po 3 mesecih konzervativnega zdravljenja. Pri operativnem zdravljenju opravijo artroskopijo, šivanje labruma ali osteotomijo (sprememba oblike kosti).
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju povprečno traja do 12 mesecev, odvisno od ciljev posameznika, velikosti in mesta raztrganine ter opravljene kirurške tehnike. Po operativnem zdravljenju se 85 – 90 % posameznikov vrne nazaj na isti nivo aktivnosti kot pred poškodbo labruma kolka.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba toplih ali hladnih obkladkov, kar bolj pripomore k zmanjšanju simptomov.
- Uporaba nesteroidnih antirevmatikov, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje prekomernemu upogibu in primiku kolka z notranjo rotacijo, po predhodnem pogovoru s fizioterapevtom ali zdravnikom.
- Izogibanje aktivnostim, ki poslabšajo simptome.
- Ustrezno ogrevanje pred začetkom aktivnosti.
- Odsvetuje se izvajanje aktivnosti z zmerno bolečino.
Osteoartritis kolka
Kaj je osteoartritis kolka?
Osteoartritis kolka je kronična degenerativna in vnetna bolezen sklepnega hrustanca kolka, ki povzroča njegovo tanjšanje in poškodovanje kosti. Osteoartritis nastane kot posledica staranja (primarna osteoartroza) ali kot posledica dolgoletne prekomerne obremenitve oziroma preteklih poškodb kolka (sekundarna osteoartroza). Ta se kaže kot bolečina v kolku ob obremenjevanju. Razvija in napreduje počasi (10 – 15 let) in se najpogosteje pojavlja pri starejših od 50 let. Osteoartritis je neozdravljiva bolezen, zato se fizioterapevtska obravnava osredotoča na lajšanje simptomov.
Kateri so glavni simptomi in znaki osteoartritisa kolka?
Glavni simptomi in znaki osteoartritisa kolka so predstavljeni spodaj.
- Bolečina ob obremenitvi kolka,
- bolečina se lahko poslabša ponoči ali med počitkom,
- občutek togosti v jutranjih urah ali po dolgotrajnem sedenju, ki običajno traja 1 uro (togost se zmanjša, ko se kolk razgiba),
- občutek zaklepanja sklepa,
- omejen obseg gibljivosti kolka.
Kako diagnosticiramo osteoartritis kolka (diagnostični pregled)?
Osteoartritis kolka diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti osteoartritisa kolka.
- Pri anamnezi pacienti z osteoartritiom kolka navajajo globoko bolečino v kolku ob obremenjevanju, ki se lahko poslabša ponoči ali s počitkom. Pacienti bolečino običajno lokalizirajo v predelu dimelj, ki lahko izžareva v zadnjico, po stegnu navzdol ali koleno. Prav tako navajajo, da imajo občutek togosti v sklepu predvsem v jutranjih urah.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), kar omogoča prepoznavanje togosti sklepa, mišične šibkosti, omejitve obsega gibljivosti (predvsem primik in notranja rotacija) in občutljivosti na dotik.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG) in magnetne resonance (MRI) se uporablja pri pacientih z osteoartritisom z namenom določitve stopnje poškodbe sklepnega hrustanca. RTG omogoča površinski pregled poškodbe kosti in sklepnega hrustanca. MRI prikaže podrobnejšo zgradbo kosti in hrustanca.
Kako zdravimo osteoartritis kolka in koliko časa traja rehabilitacija?
Osteoartritis kolka v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, izboljšanje zmogljivosti mišic in obsega gibljivosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (povečanje mišične zmogljivosti, izboljšanje ravnotežja, vzpostavljanje stabilnosti, mišičnega ravnovesja, raztezanje mišic, učenje uporabe pripomočkov).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 6 do 12 tednov, odvisno od poteka simptomov in pridruženih bolezni (sladkorna bolezen podaljša čas rehabilitacije). Po konzervativnem zdravljenju se 50 – 81 % posameznikom zmanjšajo simptomi.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča pri hudih oblikah osteoartritisa (neznosna bolečina), kadar je kvaliteta življenje močno okrnjena. Operativno zdravljenje se izvaja z artroskopijo ali zamenjavo sklepa (totalna ali delna endoproteza).
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja do 12 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in opravljene kirurške tehnike. 85 – 90 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred pojavom osteoartritisa kolka.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih ali toplih obkladkov preko tkanine na mestu bolečine večkrat na dan.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo.
- Priporočljivo je ohranjanje aktivnosti in izvajanje telovadbe v vodi.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta in kineziologa ali zdravnika.
- Uporaba opornic ali bergel po predhodnem posvetu s fizioterapevtom ali zdravnikom.
- Skrb za primerno telesno maso.
- Skrb za duševno zdravlje.
Endoproteza kolka
Kaj je endoproteza kolka?
Endoproteza kolka je ortopedska operacija pri kateri zdravniki zamenjajo kolčni sklep. Endoproteza kolka se izvede v primeru zloma vratu stegnenice, displazije kolka (ponavljajoči izpahi kolčnega sklepa), osteonekroze kolka (odmiranje kostnine), hude osteoartroze (poškodba sklepnega hrustanca) ali osteoartritisa (vnetje in poškodba sklepnega hrustanca) pri pacientih, ki imajo velike omejitve pri vsakodnevnih aktivnostih in imajo hude simptome kljub konzervativnem zdravljenju. Cilj vstavitve endoproteze kolka je zmanjšanje simptomov in obnovitev funkcionalnega gibanja posameznika ter izboljšati kakovost življenja.
Kako poteka rehabilitacja po endoprotezi kolka?
Rehabilitacija po endoprotezi kolka v centru Meridian-fit poteka konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti, stabilnosti in izboljšanja gibljivosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, limfna drenaža, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (globinski udarni valovi, laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (razgibavanje kolčnega sklepa, učenje uporabe bergel, učenje pravilnega vzorca hoje, povečanje mišične jakosti mišic spodnjega uda, vzpostavljanje stabilnosti kolčnega sklepa).
Rehabilitacija povprečno traja do 12 tednov, odvisno od poteka simptomov in ciljev posameznika. 95 % posameznikov se vrne nazaj na isti nivo aktivnosti kot pred operacijo.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine preko tkanine večkrat na dan, za 10 – 15 minut.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnostim, ki poslabšajo simptome.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta in kineziologa ali zdravnika.
- Postopno vračanje nazaj k aktivnostim po rehabilitaciji.
- Izogibanje upogibu kolka nad 90°, prekomerni notranji rotaciji in primiku kolka čez sredino telesa (npr. križanje nog, sedenje na nizkih površinah) ali prekomernem iztegu in zunanji rotaciji kolka.
Bolečina v dimljah
Kaj je bolečina v dimljah?
Bolečina v dimljah je bolečinsko stanje kolka, ki nastane kot posledica akutnih patologij ali preobremenitve struktur okoli kolka. Najpogosteje prizadane primikalke kolka, sledijo jim upogibalke kolka (mišica iliopsosas), sramnična zrast, ingvinalni ligament in znotrajsklepne spremembe kolka, kot so poškodbe labruma ali sklepnega hrustanca. Običajno se kaže kot bolečina v predelu dimelj, ki se poslabša z aktivnostjo. Bolečina v dimljah se najpogosteje pojavlja pri športnikih, ki se ukvarjajo z aktivnostmi z velikim številom sprememb smeri, eksplozivnih gibanj in brcanjem (hokej, nogomet, rokomet, tek na smučeh). 70 – 90 % posameznikov se po zdravljenju vzroka za bolečino v dimljah vrne nazaj na isti raven aktivnosti kot pred poškodbo.
Kateri so glavni simptomi bolečine v dimljah?
Glavni simptomi bolečina v dimljah so predstavljeni spodaj.
- Globoka in topa bolečina v področju dimelj,
- bolečina se poslabša z aktivnostjo ali povečanjem znoztajtrebušnega pritiska (kašlanje, smejanje, kihanje),
- občutek klikanja v kolku.
Kako diagnosticiramo bolečino v dimljah (diagnostični pregled)?
Vzrok za bolečino v dimljah diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti vzroka za bolečino v dimljah.
- Pri anamnezi pacienti z bolečino v dimljah poročajo o postopnem (kronična poškodba) ali nenadnem (akutna poškodba) pojavu bolečine običajno na področju dimelj, ki se poslabša z aktivnostjo ali kihanjem/kašljanjem/smejanjem. Omenijo, da je bolečina prisotna tudi zjutraj ali ponoči. Pacienti opisujejo, da se redno ukvarjajo s športom.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), kar omogoča prepoznavanje omejitev obsega gibljivosti, občutljivost na dotik, šibkost kolčnih mišic in boleč obseg gibljivosti.
- Slikovna diagnostika v obliki diagnostičnega ultrazvoka (UZ) in magnetne resonance (MRI) se uporablja pri pacientih z bolečinami v dimljah. UZ omogoča prikaz mehkih tkiv in določitev vzroka za nastanek težav. MRI prikaže podrobnejšo zgradbo kosti, hrustanca in mehkih tkiv.
Kako zdravimo bolečine v dimljah in koliko časa traja rehabilitacija?
Bolečine v dimljah v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, izboljšanje zmogljivosti mišic in obsega gilbjivosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (povečanje mišične zmogljivostii, izboljšanje mišičnega ravnovesja, stabilnosti, obsega gibljivosti, zmanjšanje mišične togosti).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem traja do 16 tednov, odvisno od poteka simptomov, vzroka za nastanek bolečin in stopnje poškodbe. Po konzervativnem zdravljenju se 60 – 100 % posameznikom zmanjšajo simptomi.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, kadar so prisotne popolne rupture mišic, vezi in v primeru kronične bolečine pri profesionalnih športnikih. Operativno zdravljenje vključuje rekonstrukcijo, šivanje ali sprostitev mehkega tkiva.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja do 16 tednov, odvisno od ciljev posameznika, vrste poškodbe in opravljene kirurške tehnike. 46 – 89 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred pojavom bolečine v dimljah.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih ali toplih obkladkov preko tkanine na mestu bolečine večkrat na dan.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo (sprememba smeri, brcanje žoge, eksplozivni gibi).
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta in kineziologa ali zdravnika.
- Izogibanje položajem in gibom, ki raztegujejo primikalke in upogibalke kolka ter skrajnim položajem obsegov giba.
Glutealna tendinopatija
Kaj je glutealna tendinopatija?
Glutealna tendinopatija je preobremenitvena poškodba tetiv mišice gluteus medius in/ali gluteus minimus in nastane kot posledica ponavljajočega draženja (kompresijske in natezne sile) tetive ob kostno izboklino kolka (veliki trohanter). Glutealna tendinopatija se kaže kot bolečina na zunanjem delu kolka, ki se poslabša z aktivnostjo (npr. tek). Najpogosteje se pojavlja pri osebah starejših od 50 let, pogosteje pri ženskah, ki se veliko ukvarjajo s športom, še posebej s tekom. Povprečno 80 % posameznikov se po zdravljenju vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom glutealne tendinopatije.
Kateri so glavni simptomi glutealne tendinopatije?
Glavni simptomi glutealne tedninopatije so predstavljeni spodaj.
- Bolečina na zunanjem delu kolka,
- bolečina lahko izžareva po zunanjem delu stegna navzdol do kolena,
- bolečina se poslabša z obremenjevanjem ali ležanjem na kateremkoli boku,
- bolečina se poslabša s prekrižanjem nog, dolgotrajnim sedenjem z velikim upogibom kolka ali stanjem na eni nogi.
Kako diagnosticiramo glutealno tendinopatijo (diagnostični pregled)?
Glutealno tendinopatijo diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti glutealne tendinopatije.
- Pri anamnezi pacienti z glutealno tendinopatijo poročajo o počasno stopnjevani bolečini na zunananji strani kolka, ki lahko izžareva po zunanjem delu stegna navzdol do kolena. Omenijo, da se bolečina poslabša z obremenjevanjem kolka, ležanjem na boku ali dolgotrajnim sedenjem. Pogosto poročajo o redni telesni aktivnosti, ki vključuje veliko teka.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem ugotovimo zmanjšano mišično zmogljivost mišic kolka, slabši mišični nadzor gibanja medenice, nepravilne vzorce gibanja med tekom in ostalimi aktivnostmi, občutljivost na dotik, bolečino pri odmiku kolka proti uporu in pasivnemu primiku kolka.
- Slikovna diagnostika v obliki diagnostičnega ultrazvoka (UZ) in magnetne resonance (MRI) se uporablja pri pacientih z glutealno tendinopatijo. UZ in MRI omogočata prikaz mehkih tkiv in določitev stopnje in mesta poškodbe tetiv.
Kako zdravimo glutealno tendinopatijo in koliko časa traja rehabilitacija?
Glutealno tendinopatijo v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na edukacijo pacienta, obvladovanje simptomov in izboljšanje zmogljivosti mišic ter tetiv. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija, udarni valovi),
- gibalna in kineziološka terapija (povečanje mišične zmogljivosti, mišičnega ravnovesja, stabilnosti, mišičnega nadzora, obsega gibljivosti, zmanjšanje mišične togosti).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem traja do 12 mesecev, odvisno od poteka simptomov in stopnje poškodbe tetive. Po konzervativnem zdravljenju se 90 % posameznikov vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom glutealne tendinopatije.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, kadar simptomi vstrajajo po 12 mesečnem konzervativnem zdravljenju in je prisotna ruptura tetive. Operativno zdravljenje vključuje burzektomijo (odstranitev burze), sprostitev prizadetega tkiva ali popravilo tetive.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja do 12 mesecev, odvisno od ciljev posameznika, vrste poškodbe in opravljene kirurške tehnike. 79 – 94 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred glutealno tendinopatijo.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Izogibanje položajem in gibom, ki povečajo pritisk na glutealne tetive. Položaji in gibi so predstavljeni spodaj.
- Sedenje s prekrižanimi nogami,
- ležanje na boku – v primeru ležanja na boku, se svetuje uporaba vzglavnika med nogami,
- stoja na eni nogi,
- raztezanje mišic v smeri primika kolka.
- Uporaba hladnih ali toplih obkladkov preko tkanine na mestu bolečine večkrat na dan.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo.
- Postopno vračanje nazaj k aktivnostim.
Zlom vratu stegnenice (zlom kolka)
Kaj je zlom vratu stegnenice (zlom koka)?
Zlom vratu stegnenice označuje poškodbeno stanje zloma stegnenice pri kolčnem sklepu. Ta je posledica travmatskega dogodka, najpogosteje padca. Zlom vratu stegnenice spremlja neznosna bolečina, nezmožnost gibanja in oteklina sklepa. Najpogosteje se pojavljajo pri osebah starih 80 let zaradi velikega števila padcev. 20 do 60 % posameznikov se po rehabilitaciji vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred zlomom vratu stegnenice.
Kateri so glavni simptomi in znaki zloma vratu stegnenice?
Glavni simptomi in znaki zlomov kosti v kolčnem sklepu so predstavljeni spodaj.
- Spremenjena oblika sklepa,
- huda bolečina,
- oteklina,
- onemogočeno obremenjevanje noge,
- kolk v položaju zunanje rotacije,
- krajša noga v primerjavi z nepoškodovano,
- mravljinčenje ali zmanjšan občutek v predelu spodnjega uda.
Kako diagnosticiramo zlom vratu stegnenice (diagnostični pregled)?
Zlom vratu stegnenice diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike.
- Pri anamnezi zberemo informacije o mehanizmu nastanka poškodbe, o značilnostih simptomov, času nastanka poškodbe, prisotnosti preteklih poškodb in pridruženih bolezni. Pacienti z zlomom vratu stegnenice navajajo travmatski dogodek pri katerem je prišlo do poškodbe in opisujejo prisotnost močne bolečine.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), kar omogoča prepoznavanje prisotnosti otekline, deformacije kosti in omejitev obsega gibljivosti v sklepu.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG) in računalniške tomografije (CT) se uporablja pri pacientih z zlomom vratu stegnenice. RTG in CT omogočata prikaz kostnih struktur in stopnje poškodbe. V takem primeru diagnozo dokončno postavi in potrdi zdravnik specialist ortopedije ali radiologije.
Kako zdravimo zlom vratu stegnenice in koliko časa traja rehabilitacija?
Zlom vratu stegnenice se vedno najprej zdravi operativno. V centru Meridian-fit izvajamo postoperativno fizioterapijo s katero pospešimo čas rehabilitacije po operaciji.
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti in gibljivosti kolka. Fizioterapevtska rehabiitacija vključuje fizioterapevstke tehnike, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje obsega gibljivosti, mišične zmogljivosti, ravnotežja).
Rehabilitacijski čas s konzervativnim zdravljenjem je odvisen od velikosti, mesta in vrste zloma.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje je primarna oblika zdravljenja zloma vratu stegnenice in vključuje poravnavo in/ali fiksacijo kosti.
Rehabilitacijski čas po operativnem zdravljenju je odvisen od velikosti in mesta poškodbe ter opravljanje kirurške tehnike.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine preko tkanine večkrat na dan, za 10 – 15 minut.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnostim, po navodilih zdravnika.
- Priporočljivo je ohranjanje aktivnosti z nepoškodovanimi okončinami.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta in kineziologa ali zdravnika.
- Uporaba bergel po predhodnem posvetu s fizioterapevtom ali zdravnikom.
Tendinopatija zadnjih stegenskih mišic na izvoru
Kaj je tendinopatija zadnjih stegenskih mišic na izvoru?
Tendinopatija zadnjih stegenskih mišic na izvoru je preobremenitvena poškodba tetiv zadnjih stegenskih mišic na izvoru, ki se kaže kot globoka bolečina na področju sednice (pod zadnjično gubo). Poškodba je posledica neustrezno stopnjevane količine in intenzivnosti obremenitve (običajno spintov, teka v klanec). Najpogosteje se pojavlja pri športih, kot so hokej in nogomet, kjer se izvede veliko število sprememb smeri. Povprečno 80 % posameznikov se po zdravljenju vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom tendinopatije zadnjih stegenskih mišic na izvoru.
Kateri so glavni simptomi tendinopatije zadnjih stegenskih mišic na izvoru?
Glavni simptomi tendinopatije zadnjih stegenskih mišic na izvoru so predstavljeni spodaj.
- Globoka, dobro lokalizirana bolečina na predelu sednice (pod zadnjično gubo),
- bolečina se poslabša s tekom, izpadnimi koraki, počepi ali sedenjem,
- bolečina lahko izžareva po zadnji strani noge navzdol,
- občutek togosti v jutranjih urah.
Kako diagnosticiramo tendinopatijo zadnjih stegenskih mišic na izvoru (diagnostični pregled)?
Tendinopatijo zadnjih stegenskih mišic na izvoru diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti tendinopatije zadnjih stegenskih mišic na izvoru.
- Pri anamnezi pacienti s tendinopatijo zadnjih stegenskih mišic na izvoru poročajo o postopnem povečanju bolečine na področju sednice (pod zadnjično gubo), ki lahko izžareva po zadnji strani stegna navzdol. Pogosto omenijo, da so v zadnjem času povečali količino ali intenzivnost treninga.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se odkrije bolečina pri počepih, izpadnih korakih ali raztegu zadnjih stegenskih mišic, občutljivost na dotik na izvoru zadnjih stegenskih mišic in togost zadnjih stegenskih mišic.
- Slikovna diagnostika v obliki diagnostičnega ultrazvoka (UZ) in magnetne resonance (MRI) se uporablja pri pacientih s tendinopatijo zadnjih stegenskih mišic na izvoru. UZ in MRI omogočata prikaz mesta in velikosti poškodbe tetive zadnjih stegenskih mišic.
Kako zdravimo tendinopatijo zadnjih stegenskih mišic na izvoru in koliko časa traja rehabilitacija?
Tendinopatijo zadnjih stegenskih mišic na izvoru v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na edukacijo pacienta, obvladovanje simptomov in izboljšanje zmogljivosti mišic ter tetiv. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (povečanje mišične zmogljivosti, mišičnega ravnovesja, stabilnosti trupa in kolka, nadzora gibanja medenice, rategljivosti mišic in tetiv, zmanjšanje mišične togosti).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem traja do 6 mesecev, odvisno od poteka simptomov in stopnje poškodbe tetive. Po konzervativnem zdravljenju se 80 % posameznikov vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom tendinopatije.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, kadar so prisotni vztrajajoči simptomi po 6 mesečnem konzervativnem zdravljenju ali je prisotna ruptura tetive ali prizadetost išiadičnega živca. Operativno zdravljenje vključuje tenotomijo (odstranitev poškodovanega dela tetive), šivanje ali rekonstrukcijo tetive.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja do 24 tednov, odvisno od ciljev posameznika, vrste poškodbe in opravljene kirurške tehnike. 90 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred tendinopatijo zadnjih stegenskih mišic na izvoru.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih ali toplih obkladkov preko tkanine na mestu bolečine večkrat na dan.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo (tek po klancu navzgor, izpadni koraki, počepi, dolgotrajen velik upogib kolka, raztezanje zadnjih stegenskih mišic v akutni fazi, sedenje).
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta in kineziologa ali zdravnika.
- Ohranjanje aktivnosti, ki prekomerno ne obremenjujejo zadnjih stegenskih mišic. Svetuje se kolesarjenje, plavanje.
- Izogibanje prekomernemu sprednjemu nagibu medenice.
- Postopno vračanje nazaj k aktivnostim po zaključku rehabilitacije.
Rezerviraj svoj termin.
Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko sami naročite na željeni termin in storitev. Prvo izberete storitev, nato pa datum in uro storitve pri izbranem fizioterapevtu. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.
Vtičnik za naročanje