Poškodba meniskusa
Kaj je poškodba meniskusa?
Poškodba meniskusa je poškodbeno stanje (razpokanje ali obraba) vezivno-hrustančnega tkiva v kolenskem sklepu, ki se nahaja med stegnenico (lat. femur) in golenico (lat. tibia). Do poškodbe meniskusa najpogosteje pride zaradi akutne (travmatske) ali kronične (degenerativne) poškodbe. Poškodba se kaže kot nenadna bolečina v sredini kolena, ki jo pogosto spremlja omejitev gibljivosti v smeri iztega kolena. Akutna oblika se najpogosteje pojavlja pri športnikih, degenerativna pa pri starejši delovno aktivni populaciji. 84 – 94 % pacientov se po konzervativnem zdravljenju poškodbe meniskusa vrne na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.
Kateri so glavni simptomi poškodbe meniskusa?
Glavni simptomi poškodbe meniskusa so navedeni spodaj.
- Nenadna bolečina v sredini sklepa, ki običajno ne preprečuje hoje,
- ˝pok˝ v kolenu,
- občutek občasnega ali stalnega zatikanja in preskakovanja v kolenu.
Kako diagnosticiramo poškodbo meniskusa (diagnostični pregled)?
Poškodbo meniskusa diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti poškodbe meniskusa.
- Pri anamnezi pacienti s poškodbo meniskusa navajajo ostro bolečino v kolenu, ki običajno ne omejuje hoje. Poleg tega opisujejo, da so ob poškodbi slišali pok in da imajo občutek zatikanja v kolenu.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se odkrije omejitev obsega gibljivosti kolena, predvsem v smeri iztega. Opazimo lahko tudi oteklino kolenskega sklepa in atrofijo (zmanjšan obseg) štiriglave stegenske mišice.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG) in magnetne resonance (MRI) se uporablja pri pacientih z nejasno klinično sliko, predvsem pri tistih kjer obstaja sum na pridružene poškodbe (križna vez, kolateralni ligamenti, artroza kolena ipd.). RTG omogoča prepoznavanje pridruženih poškodb hrustanca in kosti. MRI prikaže mehkotkivne strukture in meniskuse, s pomočjo katerega lahko določijo mesto poškodbe.
Kako zdravimo poškodbo meniskusa in koliko časa traja rehabilitacija?
Poškodbo meniskusa v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti in izboljšanja gibljivosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (limfna drenaža, miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (povečanje mišične zmogljivosti, vzpostavljanje mišičnega ravnovesja).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja od 4 do 12 tednov, odvisno od poteka simptomov in mesta poškodbe meniskusa. Povprečno 90 % posameznikov se po rehabilitaciji vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom poškodbe meniskusa.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, kadar so pristone večje degenerativne, kompleksne ali nestabilne rupture ali kadar poškodba povzroči zaskakovanje sklepa. Pri operativnem zdravljenju se izvede artroskopska odstranitev poškodovanega dela meniskusa ali artroskopski šiv meniskusa.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 12 tednov do 6 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in opravljene kirurške tehnike. 70 – 93 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred pojavom poškodbe meniskusa.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine večkrat na dan, za 10 – 15 minut.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo (globoko počepanje, klečanje).
- Podlaganje kolena, da je višji od ravnine srca.
- Uporaba opornice ali bergel po navodilih zdravnika ali fizioterapevta.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta ali zdravnika.
Poškodba sprednje križne vezi (polna ali delna ruptura križne vezi)
Kaj je poškodba sprednje križne vezi?
Poškodba sprednje križne vezi je skupen izraz za delno ali popolno rupturo (pretrganje) sprednje križne vezi in se kaže kot močna bolečina v kolenu, ki jo spremlja občutek nestabilnosti kolenskega sklepa. Najpogosteje je posledica travmatskega dogodka in sicer pri aktivnostih, ki vključujejo poskoke, doskoke in hitre menjave smeri gibanja, saj koleno silijo v skrajne položaje. 77 – 84 % pacientov s poškodbo sprednje križne vezi se po zdravljenju vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.
Kateri so glavni simptomi in znaki pri poškodbi sprednje križne vezi?
Glavni simptomi in znaki pri poškodbi sprednje križne vezi so navedeni spodaj.
- Močna bolečina v kolenu (ki hitro popusti),
- oteklina (ki nastane po nekaj urah),
- občutek nestabilnosti sklepa,
- slišen »pok«.
Kako diagnosticiramo poškodbo sprednje križne vezi (diagnostični pregled)?
Poškodbo sprednje križne vezi diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti poškodbe sprednje križne vezi.
- Pri anamnezi pacienti s poškodbo sprednje križne vezi navajajo močno bolečino v kolenu (predvsem zadaj), ki se poveča z obremenjevanjem. Poleg tega opisujejo, da so ob poškodbi slišali pok in da imajo občutek nestabilnosti v kolenu.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), kar omogoča prepoznavanje prisotnosti otekline in atrofije (zmanjšan obseg) štiriglave stegenske mišice. Poškodbo sprednje križne vezi prepoznamo tudi po omejenem obsegu gibljivosti predvsem v smeri iztega in po nezmožnosti obremenjevanja noge.
- Slikovna diagnostika v obliki rentnegnskega slikanja (RTG) in magnetne resonance (MRI) se uporablja vedno, kadar je sum na poškodbo sprednje križne vezi in kadar se predvideva, da je prišlo do pridruženih poškodb (zadnja križna vez, kolateralni ligamenti, meniskus ipd.). RTG omogoča prepoznavanje pridruženih poškodb hrustanca in kosti. MRI prikaže mehkotkivne strukture, s pomočjo katerega lahko določijo mesto in stopnjo poškodbe.
Kako zdravimo poškodbo sprednje križne vezi in koliko časa traja rehabilitacija?
Poškodbe sprednje križne vezi v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti, stabilnosti in izboljšanja gibljivosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (povečanje mišične zmogljivosti, stabilnosti, vzpostavljanje mišičnega ravnovesja in obsega gibljivosti).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja od 3 mesecev do 1 leta, odvisno od poteka simptomov in ciljev posameznika. 85 – 92 % posameznikov se po rehabilitaciji vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo sprednje križne vezi.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, pri športnikih in aktivnih posameznikih, saj velja za najučinkovitejšo obliko zdravljenja te poškodbe. Operacija se izvede v obliki rekonstrukcije sprednje križne vezi.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 6 do 12 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in količine poškodovanega tkiva. 80 – 90 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo sprednje križne vezi.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine večkrat na dan, za 10 – 15 minut.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Podlaganje kolena, da je višji od ravnine srca.
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo.
- Uporaba opornice ali bergel po navodilih zdravnika ali fizioterapevta.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta, kineziologa ali zdravnika.
- Uporaba ustrezne športne opreme.
- Učinkovito ogrevanje pred izvajanjem aktivnosti.
- Postopno vračanje nazaj k aktivnostim po rehabilitaciji.
Poškodba zadnje križne vezi (polna ali delna ruptura križne vezi)
Kaj je poškodba zadnje križne vezi?
Poškodba zadnje križne označuje popolno, delno pretrganje ali nateg vezi v kolenskem sklepu. Zadnja križna vez je močna kolagenska vez (ligament), ki stabilizira koleno in preprečuje prekomeren zdrs golenice nazaj. Poškodba se najpogosteje pojavi ob travmatičnem dogodku, kot je direkten udarec v zadnji del kolena ali udarec z golenico v armaturno ploščo med prometno nesrečo. Po poškodbi zadnje križne vezi se povprečno 85 % pacientov vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.
Kako diagnosticiramo poškodbo zadnje križne vezi (diagnostični pregled)?
Poškodbo zadnje križne vezi diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt potrdi verjetnost prisotnosti poškodbe zadnje križne vezi.
- Pri anamnezi pacienti navajajo močno bolečino v zadnjem delu kolena, ki se pojavi pri klečanju, spuščanju v počep in dviganju s počepa. Opisujejo tudi, da so ob poškodbi slišali pok in da imajo občutek nestabilnosti v kolenu pri hoji po klancu navzdol.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), kar omogoča prepoznavanje prisotnosti otekline in togosti na zadnjem delu kolena. Gibjivost kolenskega sklepa običajno ni omejena.
- Slikovna diagnostika z rentgenskim slikanjem (RTG) in magnetno resonanco (MRI) se pri diagnosticiranju vedno uporablja kadar se pojavi sum na poškodbo zadnje križne vezi in kadar se predvideva, da je prišlo do pridruženih poškodb (sprednja križna vez, kolateralni ligamenti, meniskus ipd.). RTG omogoča prepoznavanje pridruženih poškodb hrustanca in kosti. MRI prikaže mehkotkivne strukture, s pomočjo katerega lahko določijo mesto in stopnjo poškodbe.
Kateri so glavni simptomi pri poškodbi zadnje križne vezi?
Glavni simptomi pri poškodbi zadnje križne vezi so predstavljeni spodaj.
- Bolečina na zadnji strani kolena, ki se pojavi pri klečanju, spuščanju v počep in dviganju s počepa.
- Ob poškodbi je slišen “pok” v kolenu.
- Oteklina in omejen obseg gibljivosti.
- Občutek nestabilnosti in nesigurnosti pri hoji po klancu ali stopnicah navzdol.
Poškodba zadnje križne vezi je lahko tudi popolnoma asimptomatska, kar pomeni, da pacient ne čuti simptomov poškodbe zadnje križne vezi.
Kako zdravimo poškodbo zadnje križne vezi in koliko časa traja rehabilitacija?
Poškodbo zadnje križne vezi v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti, stabilnosti in izboljšanja gibljivosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (povečanje mišične zmogljivosti, stabilnosti, vzpostavljanje mišičnega ravnovesja in obsega gibljivosti).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja do 12 tednov, odvisno od poteka simptomov in ciljev posameznika. 80 – 91 % posameznikov se po konzervativnem zdravljenju vrne nazaj na isti nivo aktivnosti kot pred poškodbo.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se svetuje kadar so poškodovane sosednje strukture v kolenskem sklepu ali kadar zdravnik presodi, da je to najbolj primerno za pacienta. Operativni poseg zajema rekonstrukcijo vezi.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja do 9 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in količine poškodovanega tkiva. Povprečno 83 % posameznikov se po operativnem zdravljenju vrne nezaj na isti nivo aktivnosti kot pred poškodbo.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine večkrat na dan, za 10 – 15 minut.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Podlaganje kolena, da je višji od ravnine srca.
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo.
- Uporaba opornice ali bergel po navodilih zdravnika ali fizioterapevta.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta, kineziologa ali zdravnika.
- Uporaba ustrezne športne opreme.
- Učinkovito ogrevanje pred izvajanjem aktivnosti.
- Postopno vračanje nazaj k aktivnostim po rehabilitaciji.
Poškodba kolateralnih (stranskih) vezi
Kaj je poškodba kolateralnih (stranskih) vezi?
Poškodba kolateralnih (stranskih) vezi označuje poškodbeno stanje delnega ali popolnega pretrganja notranje ali zunanje stranske vezi kolena.
Poškodba notranje stranske vezi je posledica akutne travmatske poškodbe, pri kateri je prišlo do rotacije v kolenskem sklepu in hitre spremembe smeri. Poškodba se kaže kot bolečina na notranji strani kolena in nestabilnost kolenskega sklepa. Najpogosteje se pojavlja pri športnikih (smučarji, odbojkaši, nogometaši, hokejisti). Povprečno 71 % posameznikov se vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.
Poškodba zunanje stranske vezi je posledica udarcev v notranjo stran kolena pri kontaktnih športih ali travmatskih dogodkih (prometna nesreča). Poškodba se kaže kot bolečina na zunanji strani kolena, ki je povezana predvsem z obremenjevanjem. Poškodba zunanje stranske vezi se najpogosteje pojavlja pri športnikih (nogometaši, hokejisti, smučarji, tenisači, gimnastičarji) starih med 20. in 34. leti ali populaciji stari med 55. in 65. leti. Povprečno 95 % posameznikov se vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.
Kateri so glavni simptomi in znaki pri poškodbi kolateralnih (stranskih) vezi?
Glavni simptomi in znaki poškodbe notranje stranske vezi so navedeni spodaj.
- Občutek nestabilnosti kolena,
- bolečina na notranji strani,
- onemogočena hoja,
- oteklina kolenskega sklepa,
- slišen˝pok˝ pri poškodbi,
- modrica na notranji strani kolena.
Glavni simptomi in znaki poškodbe zunanje stranske vezi so navedeni spodaj.
- Bolečina na zunanji strani kolena,
- oteklina kolenskega sklepa,
- oteženo obremenjevanje noge,
- padajoče stopalo (stopala ne moremo potegniti navzgor) – le v primerih, kadar je prizadet živec.
Kako diagnosticiramo poškodbo kolateralnih (stranskih) vezi (diagnostični pregled)?
Poškodbo stranskih vezi diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt potrdi verjetnost prisotnosti poškodbe stranskih vezi.
- Pri anamnezi pacienti s poškodbo stranskih vezi navajajo bolečino na notranji (poškodba notranjega stranskega ligamenta) in zunanji (poškodba zunanjega stranskega ligamenta) strani kolena, ki se poveča ob obremenjevanju.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), kar omogoča prepoznavanje prisotnosti togosti mehkega tkiva, otekline in modric.
- Slikovna diagnostika v obliki rentnegnskega slikanja (RTG) in magnetne resonance (MRI) se uporablja za lažje prepoznavanje mesta in stopnje poškodbe ter za ugotavljanje prisotnosti pridruženih poškodb (zadnja križna vez, sprednja križna vez, meniskus ipd.). RTG diagnostika omogoča prepoznavanje pridruženih poškodb hrustanca in kosti. MRI prikaže mehkotkivne strukture, s pomočjo katerega lahko določijo mesto in stopnjo poškodbe.
Kako zdravimo poškodbo kolateralnih (stranskih) vezi in koliko časa traja rehabilitacija?
Poškodbo stranskih vezi v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko). Konzervativno zdravljenje notranje stranske vezi se priporoča, kadar je izolirana poškodba notranjega stranskega ligamenta in ni prisotne hude nestabilnosti kolena. Konzervativno zdravljenje zunanje stranske vezi se izvede v primeru manjših raztrganin.
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti, stabilnosti in izboljšanja gibljivosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (povečanje obsega gibljivosti, mišične zmogljivosti, izboljšanje stabilnosti kolena, vzpostavljanje ustreznega mišičnega ravnovesja med zadnjimi in sprednjimi stegenskimi mišicami).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem za notranjo stransko vez povprečno traja do 12 tednov, odvisno od poteka simptomov in stopnje poškodbe vezi. 91 – 98 % posameznikov se po rehabilitaciji vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo notranje stranske vezi.
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem za zunanjo stransko vez povprečno traja od 6 do 8 tednov, odvisno od poteka simptomov in stopnje poškodbe vezi. 81 – 90 % posameznikov se po rehabilitaciji vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo notranje stranske vezi.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje notranje stranske vezi se priporoča, v primeru hude nestabilnosti kolena in pridružene poškodbe sprednje križne vezi. Operativno zdravljenje notranje stranske vezi se izvede kot rekonstrukcija.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju notranje stranske vezi traja 6 do 12 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in pridruženih poškodb. 90 – 98 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo notranje stranske vezi.
Operativno zdravljenje zunanje stranske vezi se priporoča pri večjih raztrganinah. Operativno zdravljenje zunanje stranske vezi zajema rekonstrukcijo.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju zunanje stranske vezi traja 6 do 9 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in pridruženih poškodb. 90 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo zunanje stranske vezi.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine večkrat na dan, za 10 – 15 minut.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Podlaganje kolena, da je višji od ravnine srca.
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo (obračanje na eni nogi, hitre menjave smeri).
- Uporaba opornice ali bergel po navodilih zdravnika ali fizioterapevta.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta, kineziologa ali zdravnika.
- Uporaba ustrezne športne opreme.
- Učinkovito ogrevanje pred izvajanjem aktivnosti.
- Postopno vračanje nazaj k aktivnostim po rehabilitaciji.
- Uporaba pravilne tehnike izvajanje gibov.
Skakalno koleno (patelarna tendinopatija)
Kaj je skakalno koleno (patelarna tendinopatija)?
Skakalno koleno ali patelarna tendinopatija označuje stanje mikro-raztrganine patelarne tetive (vezi, ki povezuje spodnji del pogačice z golenico). Nastane zaradi ponavljajoče mehanske preobremenitve kot so skoki, pospeševanje in menjave smeri. Poškodba se kaže kot pekoča bolečina na sprednjem delu kolena, ki se pojavlja pri pliometričnih aktivnostih (tek, skoki,…). Patelarna tendinopatija se najpogosteje pojavlja pri moških športnikih (odbojkaši, košarkaši, nogometaši, smučarji, atleti, tenisači), starimi od 15 do 30 let. Po poškodbi skakalnega kolena se 50 – 70 % pacientov po konzervativnem zdravljenju vrne na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.
Kateri so glavni simptomi skakalnega kolena?
Glavni simptomi skakalnega kolena so navedeni spodaj.
- Pekoča bolečina na sprednjem delu kolena, običajno pod pogačico,
- bolečina se pojavi pri skakanju, dolgotrajnem sedenju, hoji po stopnicah navzgor ali navzdol,
- bolečina je na začetku prisotna samo med aktivnostjo, ob napredovanju pa tudi pri vsakodnevnih aktivnostih kot na primer hoja,
- bolečina se pojavi pri aktivnosti in preneha s počitkom,
- simptomi se poslabšajo s hitrejšim izvajanjem gibov in z večjim bremenom (npr. simptomi se poslašajo s globino počepa).
Kako diagnosticiramo skakalno koleno (diagnostični pregled)?
Skakalno koleno diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti skakalnega kolena.
- Anamneza se osredotoča na zbiranje informacij o intenzivnosti in količini pacientovih športnih dejavnosti. Običajno uporabimo lestvico Victorian Institute Sports tendon Assessment (VISA), ki omogoča natančnejšo opredelitev simptomov in funkcionalnih pomanjkljivosti. Pacienti s skakalnim kolenom običajno navajajo pekočo bolečino pod pogačico, ki je povezana s skoki, tekom ali menjavami smeri in se umiri s počitkom.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), kar omogoča prepoznavanje prisotnosti otekline na področju patelarne tetive, zmanjšane jakosti in gibljivosti mišic spodnjega uda.
- Slikovna diagnostika v obliki rentnegnskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) in diagnostičnega ultrazvoka (UZ) se uporablja za lažje prepoznavanje stopnje poškodbe patelarnega ligamenta. RTG omogoča prepoznavanje pridruženih poškodb hrustanca in kosti. MRI in UZ prikažeta mehkotkivne strukture, s pomočjo katerih lahko določijo mesto in stopnjo poškodbe.
Kako zdravimo skakalno koleno koliko časa traja rehabilitacija?
Skakalno koleno v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, edukacijo pacienta in povečanje odpornosti na obremenitev tetive. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija, udarni valovi),
- gibalna in kineziološka terapija (povečanje mišične zmogljivosti, raztegljivosti mišic, vzpostavljanje stabilnosti, mišičnega ravnovesja).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 6 tednov do 12 mesecev, odvisno od poteka simptomov. 50 – 70 % posameznikov se po rehabilitaciji vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom skakalnega kolena.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, če simptomi vztrajajo po 12 mesecih konzervativnega zdravljenja. Operativno zdravljenje skakalnega kolena zajema odstranitev poškodovanega tkiva.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 3 do 9 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in količine poškodovanega tkiva. 77 – 96 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred pojavom skakalnega kolena.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine večkrat na dan, za 10 – 15 minut.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo (globoki počepi, skoki, tek) dokler se simptomi ne umirijo.
- Namestitev togega traku tik pod pogačico na patelarni ligament med izvajanjem aktivnosti.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta, kineziologa ali zdravnika.
- Uporaba ustrezne športne opreme.
- Učinkovito ogrevanje pred izvajanjem aktivnosti.
- Postopno vračanje nazaj k aktivnostim po rehabilitaciji.
- Uporaba pravilne tehnike izvajanje gibov.
Tekaško koleno (sindrom iliotibialnega trakta)
Kaj je tekaško koleno?
Tekaško koleno ali sindrom iliotibialnega trakta je preobremenitvena poškodba vezivnega tkiva (iliotibialnega trakta), ki poteka po zunanji strani stegen od črevnice do kolena. Občuti se kot pekoča bolečina na zunanji strani kolena. Poškodba se najpogosteje pojavlja kot posledica ponavljajočih gibov upogiba in iztega kolena, ki privedejo do prekomerne aktivacije iliotibialnega trakta in povzročijo razdraženje maščobne blazinice pod njim. Tekaško koleno se pojavlja predvsem pri tekačih in kolesarjih, kjer je prisotno veliko število upogibov in iztegov kolenskega sklepa. 91 % pacientov s tekaškim kolenom se po fizioterapevtskem zdravljenju vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.
Kateri so glavni simptomi tekaškega kolena?
Glavni simptom tekaškega kolena so predstavljeni spodaj.
- Pekoča bolečina na zunanji strani kolena (na področju kostnih izboklin na golenici ali stegnenici),
- bolečina se na začetku pojavlja nenadoma ob zaključku telesne aktivnosti, ob napredovanju pa se pojavlja tudi v mirovanju in med aktivnostjo,
- bolečina se pojavi predvsem pri teku po klancu navzdol in po neravni površini, ko se posameznik s stopalom dotakne tal,
- bolečina pogosto izžareva po mečih navzdol ali po zunanji strani stegna do kolka.
Kako diagnosticiramo tekaško koleno (diagnostični pregled)?
Tekaško koleno diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti tekaškega kolena.
- Anamneza pri tekaškem kolenu vključuje predvsem vprašanja o količini in intenzivnosti športnih dejavnosti pacienta. Pacienti običajno navajajo nenadno pekočo bolečino na zunanji strani kolena, ki se pojavi ob zaključku telesne aktivnosti. Opisujejo, da so pred kratkim povečali intenzivnost športne aktivnosti ali zmenjali športno opremo.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), kar omogoča prepoznavanje zmanjšane jakosti kolčnih mišic, pronacije stopala (notranji stopalni lok se spusti navznoter in navzdol) in neustrezne tehnike teka.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) ali diagnostičnega ultrazvoka (UZ) se uporablja za lažje prepoznavanje stopnje poškodbe iliotibialnega trakta. RTG omogoča prepoznavanje pridruženih poškodb hrustanca in kosti. MRI in UZ prikažeta mehkotkivne strukture, s pomočjo katerih lahko določijo mesto in stopnjo poškodbe mehkih tkiv.
Kako zdravimo tekaško koleno in koliko časa traja rehabilitacija?
Tekaško koleno v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka se osredotoča na obvladovanje simptomov, edukacijo pacienta in povečaje odpornosti na ponavljajoče obremenitve. Fizioterapevtska rehabiitacija vključuje fizioterapevstke tehnike, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija, udarni valovi),
- gibalna in kineziološka terapija (povečanje mišične zmogljivosti, raztegljivosti mišic, vzpostavljanje stabilnosti, mišičnega ravnovesja, učenje pravilne tekaške tehnike).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povrpečno traja od 6 do 12 mesecev, odvisno od poteka simptomov in pridruženih bolezni (sladkorna bolezen podaljša čas rehabilitacije). 91 % posameznikov se po rehabilitaciji vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom tekaškega kolena.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, če simptomi vztrajajo po 6 mesecih konzervativnega zdravljenja. Operativno zdravljenje zajema sprostitev iliotibialnega trakta.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 3 do 6 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in količine poškodovanega tkiva. 81 – 100 % posameznikov se po operaciji vnre na isto raven aktivnosti kot pred pojavom tekaškega kolena.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine večkrat na dan, za 10 – 15 minut.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo (tek) dokler se simptomi ne umirijo.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta, kineziologa ali zdravnika.
- Uporaba ustrezne športne opreme.
- Učinkovito ogrevanje pred izvajanjem aktivnosti.
- Postopno vračanje nazaj k aktivnostim po rehabilitaciji.
- Učenje pravilne tehnike teka.
Patelofemoralni bolečinski sindrom
Kaj je patelofemoralni bolečinski sindrom?
Patelofemoralni bolečinski sindrom je bolečinsko stanje v sprednjem delu kolenskega sklepa, ki ga povzroča neustrezno gibanje pogačice napram stegnenici. Sindrom je posledica zmanjšane mišične jakosti mišic spodnjega uda in trupa ter se kaže kot bolečina v sprednjem delu kolena. Je najpogostejši vzrok za sprednjekolensko bolečino pri starejših od 60 let. Patelofemoralni bolečinski sindrom se pri 82 % posameznikov uspešno pozdravi s konzervativnim zdravljenjem.
Kateri so glavni simptomi patelofemoralnega bolečinskega sindroma?
Glavni simptom patelofemoralnega bolečinskega sindroma so predstavljeni spodaj.
- Zbadajoča ali ostra bolečine bolečina v sprednjem delu kolena, na notranjem delu kolena, okoli ali za pogačico,
- bolečina se stopnjuje pri izvajanju počepov, vzpenjanju in spuščanju po stopnicah ter po dolgotrajnem sedenju s koleni pokrčenimi nad 90°.
Kako diagnosticiramo patelofemoralni bolečinski sindrom (diagnostični pregled)?
Patelofemoralni bolečinski sindrom diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti patelofemoralnega bolečinskega sindroma.
- Pri anamnezi pacienti s patelofemoralnim bolečinskim sindromom običajno navajajo pekočo ali zbadajočo bolečino v območju pogačice, ki je povezana z upogibom kolena. Povejo, da se je bolečina začela nenanoma.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), kar omogoča prepoznavanje zmanjšanja obsega gibljivosti v kolenu (predvsem v smeri iztega), zmanjšane gibljivosti mišic spodnjega uda in neustrezno mišično razmerje.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) ali diagnostičnega ultrazvoka (UZ) se uporablja pri pacientih z nejasno klinično sliko, predvsem pri tistih kjer obstaja sum na pridružene poškodbe (križna vez, kolateralni ligamenti, artroza kolena). RTG omogoča prepoznavanje pridruženih poškodb hrustanca in kosti. MRI in UZ prikažeta mehkotkivne strukture, s pomočjo katerih lahko določijo mesto in stopnjo poškodbe.
Kako zdravimo patelofemoralni bolečinski sindrom in koliko časa traja rehabilitacija?
Patelofemoralni bolečinski sindrom v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka se osredotoča na obvladovanje simptomov in povečanje mišične zmogljivosti. Fizioterapevtska rehabiitacija vključuje fizioterapevstke tehnike, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (krepitev mišic trupa, kolka in kolena, vzpostavljanje mišičnega ravnovesja, povečanje raztegljivosti mišic spodnjega uda).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja od 4 do 6 tednov, odvisno od poteka simptomov in osnovnega položaja pogačice. 82 – 88 % posameznikov se po rehabilitaciji vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom patelofemoralnega bolečinskega sindroma.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, v primeru anatomske nepravilnosti (nepravilno ležeča pogačica) in če simptomi vztrajajo po 6 tednih konzervativnega zdravljenja. Operativno zdravljenje se izvede kot artroskopija ali sprostitev mehkih tkiv.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 3 mesecev do 1 leta, odvisno od primarnega vzroka in opravljenega operativnega posega. 85 % posameznikov se po operaciji vnre na isto raven aktivnosti kot pred pojavom patelofemoralnega bolečinskega sindroma.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine večkrat na dan, za 10 – 15 minut.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo, dokler se simptomi ne umirijo.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta, kineziologa ali zdravnika.
- Uporaba ustrezne športne opreme.
- Uporaba opornice, priporočene s strani zdravnika.
- Učinkovito ogrevanje pred izvajanjem aktivnosti.
- Postopno vračanje nazaj k aktivnostim po rehabilitaciji.
- Učenje pravilne tehnike teka.
Osgood-Schlatter sindrom (osteohondroza)
Kaj je Osgood-Schlatter sindrom (osteohondroza)?
Osgood-Schlatter sindrom ali osteohondroza je strokovni izraz za vnetje pripenjališča patelarnega ligamenta (ligamenta, ki pripenja pogačico oz patello na vrhni del golenice oz tibio), ki zavira normalni razvoj kosti. Sindrom je posledica ponavljajoče trakcije patelarnega ligamenta, ki ga spremlja tipična bolečina pod pogačico (na pripenjališču ligamenta). Osgood-Schlatter sindrom se najpogosteje pojavlja pri športno aktivnih otrocih v obdobju rasti (pri dečkih med 15 in 18 letom, pri deklicah pa med 8 in 12 letom starosti). Sindrom se tekom rasti pozdravi sam od sebe.
Kateri so glavni simptomi in znaki Osgood-Schlatter sindroma?
Glavni simptomi in znaki Osgood-Schlatter sindroma so predstavljeni spodaj.
- Bolečina v sprednjem delu kolena pod pogačico, kamor se pripenja patelarni ligament,
- bolečina se poveča z aktivnostjo (tek, poskoki, brcanje žoge, hoja po stopnicah navzgor) in umiri s počitkom,
- nezmožnost polne aktivne iztegnitve kolena (akutno stanje),
- pasivni (gib izvaja nekdo drug) in aktivni (gib izvaja sam) obseg gibljivosti lahko povzročata bolečino, kakor tudi izteg kolena proti uporu.
Kako diagnosticiramo Osgood-Schlatter sindrom (diagnostični pregled)?
Osgood-Schlatter sindrom diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti Osgood-Schlatter sindroma.
- Pri anamnezi se osredotočamo predvsem na informacije o količini in intenzivnosti športnih dejavnosti. Običajno navajajo bolečino pod pogačico, ki se poveča z aktivnostjo (skoki, tek). Navajajo, da je do začetka simptomov prišlo nenadoma.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), kar omogoča prepoznavanje togosti patelarne tetive, prisotnosti otekline, občutljivosti na dotik, zmanjšane gibljivosti sprednje stegenske mišice in prisotnosti osifikacije (kosti podobna naplastitev na golenici).
- Slikovna diagnostikav obliki rentgenskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) ali diagnostičnega ultrazvoka (UZ) se uporablja pri pacientih z nejasno klinično sliko, predvsem pri tistih kjer obstaja sum na pridružene poškodbe (križna vez, kolateralni ligamenti, artroza kolena ipd.). RTG omogoča prepoznavanje stopnje poškodb kosti in hrustanca. MRI in UZ prikažeta mehkotkivne strukture, s pomočjo katerih lahko določijo mesto in stopnjo pridružene poškodbe.
Kako zdravimo Osgood-Schlatter sindrom in koliko časa traja rehabilitacija?
Osgood-Schlatter sindrom v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti in edukacijo pacienta. Fizioterapevtska rehabiitacija vključuje fizioterapevstke tehnike, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (krepitev mišic trupa, kolka in kolena, vzpostavljanje mišičnega ravnovesja, povečanje raztegljivosti mišic spodnjega uda).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja od 6 tednov do 6 mesecev, odvisno od poteka simptomov. 90 % posameznikov se po rehabilitaciji vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom Osgood-Schlatter sindroma.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje Osgood-Schlatter sindroma se priporoča, če simptomi vztrajajo po 6 mesecih konzervativnega zdravljenja in so prisotni vztrajajoči simptomi (bolečina v mirovanju, bolečina pri vsakodnevnih opravilih, omejitev gibljivosti vztrajajoča oteklina). Operativno zdravljenje vključuje artroskopijo ali obnovitev mehkih tkiv.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 12 do 20 tednov, odvisno od ciljev posameznika in količine poškodovanega tkiva. 75 % posameznikov se po operaciji vnre na isto raven aktivnosti kot pred pojavom Osgood-Schlatter sindroma.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine večkrat na dan, za 10 – 15 minut.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo dokler se simptomi ne umirijo (6 – 8 tednov).
- Priporočljivo je ohranjanje aktivnosti z zmanjšano intenzivnostjo.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta ali zdravnika.
- Uporaba ustrezne športne opreme.
- Učinkovito ogrevanje pred izvajanjem aktivnosti.
- Postopno vračanje nazaj k aktivnostim po rehabilitaciji.
- Uporaba togih trakov ali opornic, po predhodnem pogovoru s fizioterapevtom ali zdravnikom.
Osteoartroza kolena
Kaj je osteoartroza kolena?
Osteoartroza kolena je kronična degenerativna bolezen sklepnega hrustanca, ki povzroča njegovo tanjšanje in poškodovanje kosti. Osteoartroza nastane kot posledica staranja (primarna osteoartroza) ali kot posledica dolgoletne prekomerne obremenitve oziroma preteklih poškodb kolena (sekundarna osteoartroza). Poškodba se kaže kot bolečina v kolenu ob obremenjevanju. Razvija in napreduje počasi (10 – 15 let) in se najpogosteje pojavlja pri starejših od 45 let. Osteoartroza je neozdravljiva bolezen, zato se fizioterapebvtska obravnava osredotoča na lajšanje simptomov.
Kateri so glavni simptomi osteoartroze kolena?
Glavni simptomi osteoartroze kolena so predstavljeni spodaj.
- Bolečina ob obremenitvi kolena, ki se zmanjša ob počitku,
- bolečina, ki je lahko prisotna kjerkoli v kolenskem sklepu,
- občutek togosti v jutranjih urah ali po dolgotrajnem sedenju (togost se zmanjša, ko se koleno razgiba),
- škrtanje v kolenu med gibanjem.
Kako diagnosticiramo osteoartrozo kolena (diagnostični pregled)?
Osteoartrozo kolena diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti osteoartroze kolena.
- Pri anamnezi pacienti z osteoartrozo kolena navajajo globoko bolečino v kolenu ob obremenjevanju in se zmanjša ob počitku. Pacienti bolečino težko lokalizirajo oziroma običajno pokažejo, da jih boli celoten sklep. Prav tako navajajo, da imajo občutek togosti v sklepu predvsem v jutranjih urah.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), kar omogoča prepoznavanje togosti sklepa, omejitve obsega gibljivosti, prisotnosti otekline, atrofije (zmanjšan obseg) mišic spodnjega uda, nestabilnosti kolenskega sklepa in deformacije kolena. Pogosto ugotovimo tudi škrtanje v kolenskem sklepu.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG) in magnetne resonance (MRI) se uporablja pri pacientih z osteoartrozo z namenom določitve stopnje poškodbe sklepnega hrustanca. RTG omogoča površinski pregled poškodbe kosti in sklepnega hrustanca. MRI prikaže podrobnejšo zgradbo kosti in hrustanca ter stanje meniskusov.
Kako zdravimo osteoartrozo kolena in koliko časa traja rehabilitacija?
Osteoartrozo kolena zdravimo v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti in gibljivosti v kolenskem sklepu. Fizioterapevtska rehabiitacija vključuje fizioterapevstke tehnike, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje obsega gibljivosti, mišične zmogljivosti).
Čas rehabilitacije s konzervativnim zdravljenjem je odvisen od poteka simptomov in stopnje poškodbe sklepnega hrustanca. 70 – 80 % posameznikom se zmanjšajo simptomi.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, kadar gre za hude oblike osteoartroze (neznosna bolečina) in je kvaliteta življenje močno okrnjena. Operativno zdravljenje se izvaja z artroskopijo ali zamenjavo sklepa (toalna ali delna endoproteza).
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 6 do 16 tednov, odvisno od ciljev posameznika in opravljene kirurške tehnike. 90 – 98 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred pojavom osteoartroze kolena.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine večkrat na dan, za 10 – 15 minut.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo.
- Priporočljivo je ohranjanje aktivnosti in izvajanje telovadbe v vodi.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta ali zdravnika.
- Uporaba opornic ali bergel po predhodnem posvetu s fizioterapevtom ali zdravnikom.
Endoproteza kolena
Kaj je endoproteza kolena?
Endoproteza kolena je ortopedska operacija pri kateri zdravniki zamenjajo kolenski sklep. Poznamo dve obliki endoproteze kolena: delno ali popolno. Pri delni endoprotezi pride do zamenjave dela sklepne površine stegnenice in golenice, ki je poškodovan, pri popolni endoprotezi pa pride do zamenjave celotne sklepne površine stegnenice in golenice. Endoproteza kolena se izvede v primeru hude osteoartroze (poškodba sklepnega hrustanca) ali osteoartritisa (vnetje in poškodba sklepnega hrustanca) pri pacientih, ki imajo velike omejitve pri vsakodnevnih aktivnostih in imajo hude simptome kljub konzervativnem zdravljenju. Cilj vstavitve endoproteze kolena je zmanjšanje simptomov in pridobiti nazaj funkcionalno gibanje posameznika in izboljšati kakovost življenja.
Kako poteka rehabilitacja po endoprotezi kolena?
Rehabilitacija po endoprotezi kolena v centru Meridian-fit poteka konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti, stabilnosti in izboljšanja gibljivosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, limfna drenaža, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (globinski udarni valovi, laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (razgibavanje kolenskega sklepa, učenje uporabe bergel, učenje pravilnega vzorca hoje, povečanje mišične jakosti mišic spodnjega uda, vzpostavljanje stabilnosti kolenskega sklepa)
Rehabilitacija povprečno traja od 12 do 16 tednov, odvisno od poteka simptomov in ciljev posameznika. 75 – 90 % posameznikov se po endoprotezi kolena vrne nazaj na isti nivo aktivnosti kot pred operacijo.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine večkrat na dan, za 10 – 15 minut.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta, kineziologa ali zdravnika.
- Postopno vračanje nazaj k aktivnostim po rehabilitaciji.
Patelofemoralna nestabilnost
Kaj je patelofemoralna nestabilnost?
Patelofemoralna nestabilnost je stanje nestabilnosti pogačice. Ta je lahko posledica izpaha pogačice v različnih smereh ali ponavljajočih manjših zdrsov pogačice iz anatomske lege. Izpahi pogačice se najpogosteje pojavijo med zaviranjem, obračanjem in notranjo rotacijo kolena. Zdrsi pogačice pa se pojavljajo pri posameznikih, ki imajo spremenjeno anatomsko lego ali obliko pogačice. Ženske so bolj nagnjene k poškodbi zarad nihove anatomske zgradbe (širša medenica in položaj kolen povzročita lažje gibanje kolen navznoter). 84 % posameznikov se po zdravljenju patelofemoralne nestabilnosti vrne nazaj na isti raven aktivnosti kot pred poškodbo.
Kako diagnosticiramo patelofemoralno nestabilnost (diagnostični pregled)?
Patelofemoralno nestabilnost diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt potrdi verjetnost prisotnosti patelofemoralne nestabilnosti.
- Pri anamnezi pacienti s patelofemoralno nestabilnostjo navajajo bolečino na sprednjem delu kolena, ki se poslabša s hojo po klancu navzdol. Pogosto opisujejo, da jim koleno kleca.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), kar omogoča prepoznavanje prisotnosti neustrezne lege in oblike pogačice. Patelofemoralno nestabilnost lahko prepoznamo s pomočjo natančnega pregleda gibanja pogačice.
- Slikovna diagnostika z rentgenskim slikanjem (RTG) in magnetno resonanco (MRI) se uporablja za lažje prepoznavanje mesta in stopnje poškodbe ligamentov pogačice ter za ugotavljanje prisotnosti pridruženih poškodb (zadnja križna vez, kolateralni ligamenti, meniskus, vezi pogačice ipd.). RTG omogoča prepoznavanje pridruženih poškodb hrustanca in kosti. MRI prikaže mehkotkivne strukture, s pomočjo katerega lahko določijo mesto in stopnjo poškodbe.
Kateri so glavni simptomi patelofemoralne nestabilnosti?
Glavni simptomi patelofemoralne nestabilnosti so navedeni spodaj.
- Bolečina v sprednjem delu kolena, ki se poslabša s hojo po stopnicah navzdol, tekom, skakanjem ali spremembami smer.
- Občutek popuščanja kolena (koleno jim kleca).
- Prekomerno gibanje pogačice navznoter.
- Po akutnem dogodku sta prisotna oteklina, okorelost slepa in omejena gibljivost.
Kako zdravimo patelofemoralno nestabilnost in koliko časa traja rehabilitacija?
Patelofemoralno nestabilnost v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti, stabilnosti in izboljšanja gibljivosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (globinski udarni valovi, laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (specifične vaje za povečanje jakosti sprednje stegenske mišice, povečanje zmogljivosti mišic spodnjega uda, učenje pravilne tehnike gibanja, vzpostavljanje mišičnega ravnovesja, povečanje raztegljivosti mišic spodnjega uda).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povrpečno traja do 6 tednov, odvisno od poteka simptomov in ciljev posameznika. 31 – 85 % posameznikov se po konzervativnem zdavljenju vrne nazaj na isti nivo aktivnosti kot pred poškodbo.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se svetuje v primeru poškodb sklepnega hrustanca pogačice, ponavljajočih izpahih in vztrajajočih simptomih. Operativno zdravljenje zajema poravnavo pogačice.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja do 6 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in količine poškodovanega tkiva. 85 – 90 % posameznikov se po operaciji vrne nazaj na isti nivo aktivnosti kot pred poškodbo.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine večkrat na dan, za 10 – 15 minut.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta, kineziologa ali zdravnika.
- Uporaba ustrezne športne opreme.
- Učinkovito ogrevanje pred izvajanjem aktivnosti.
- Postopno vračanje nazaj k aktivnostim po rehabilitaciji.
Sindrom plike
Kaj je sindrom plike?
Sindrom plike je vnetno stanje kolena, pri katerem se majhna guba v sinovialni membrani nadraži in povzroča simptome kot so ostra bolečina, oteklina in omejena gibljivost. Sidrom plike nastane zaradi preobremenitve (npr. veliko število ponovitev upogiba kolena z visoko obremenitvijo) ali določenih gibov v kolenskem sklepu (najpogosteje so to počepi, hoja po stopnicah ali vstajanje s stola), ki povzročijo nadraženje gube (plike). 80 – 90 % posameznikov s sindromom plike se po konzervativnem zdravljenju vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.
Kateri so glavni simptomi in znaki sindroma plike?
Glavni simptomi in znaki sindroma plike so predstavljeni spodaj.
- Ostra bolečina na sprednjem ali sprednjem notranjem delu kolena,
- klikanje v kolenskem sklepu,
- oteklina,
- omejen obseg gibljivosti,
- simptomi se v začetni fazi pojavijo ob pričetku športne aktivnosti, kasneje pa so prisotni ob vsakodnevnih aktivnostih kot so hoja po stopnicah, klečanje ali počepanje.
Kako diagnosticiramo sindrom plike (diagnostični pregled)?
Sindrom plike diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti sindroma plike.
- Pri anamnezi se osredotočamo na zbiranje informacij o mehanizmu nastanka poškodbe, o značilnostih simptomov, času nastanka poškodbe, prisotnosti preteklih poškodb in pridruženih bolezni. Pacienti s sindromom plike opisujejo klikanje v kolenskem sklepu med gibanjem in ostro bolečino v kolenu.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), kar omogoča prepoznavanje prisotnosti otekline, togosti kolenskega sklepa, rdečice, zmanjšanega obsega gibljivosti.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI) ali diagnostičnega ultrazvoka (UZ) se uporablja pri pacientih z nejasno klinično sliko, predvsem pri tistih kjer obstaja sum na pridružene poškodbe (križna vez, kolateralni ligamenti, artroza kolena ipd.). RTG omogoča prikaz položaja in zgradbe kosti. MRI in UZ prikažeta mehke strukture, ki lahko povzročajo simptome sindroma plike.
Kako zdravimo sindrom plike in koliko časa traja rehabilitacija?
Sindrom plike v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka se osredotoča na obvladovanje simptomov. Fizioterapevtska rehabiitacija vključuje fizioterapevstke tehnike, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija, udarni valovi),
- gibalna in kineziološka terapija (povečanje gibljivosti sprednjih in zadnjih stegenskih mišic, povečanje mišične zmogljivosti spodnjega uda, vzpostavljanje mišičnega ravnovesja).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 6 do 8 tednov, odvisno od poteka simptomov. 80 – 90 % posameznikom s sindromom plike se po konzervativnem zdravljenju vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, kadar je prišlo do nepopravljivih sprememb v sklepu (naplastitve) ali so prisotni kronični vztrajajoči simptomi. Operativno zdravljenje zajema artroskopijo.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja 6 tednov, odvisno od ciljev posameznika in količine poškodovanega tkiva. 75 – 91 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred pojavom sindroma plike.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine večkrat na dan, za 10 – 15 minut.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta, kineziologa ali zdravnika.
- Uporaba opornice po predhodnem posvetu s fizioterapevtom ali zdravnikom.
Bakerjeva cista (poplitealna cista)
Kaj je Bakerjeva cista?
Bakerjeva ali poplitealna cista označuje stanje polnjenja ciste na zadnjem notranjem delu kolena z sinovialno tekočino in se kaže kot oteklina ter občutek zategnjenosti kolena. Bakerjeva cista nastane kot posledica akutnih ali kroničnih poškodb mehkih tkiv in sklepnega hrustanca v kolenskem sklepu (npr. poškodbe meniskusa, sprednje križne vezi, osteoartritis – vnetje sklepnega hrustanca, revmatoidnega artritisa – kronična vnetna sklepna bolezen). Najpogosteje se pojavlja pri osebah starih med 35. in 70. leti. Bakerjeva cista običajno izgine sama od sebe. 94 % posameznikov se po konzervativnem zdravljenju vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.
Kateri so glavni simptomi in znaki Bakerjeve ciste?
Glavni simptomi in znaki Bakerjeve ciste so predstavljeni spodaj.
- Oteklina na zadnjem notranjem delu kolena (ni konstantna – lahko izgine in se ponovno pojavi),
- bolečina na zadnjem delu kolena,
- otipljiva bula na zadnjem delu kolena,
- občutek zategnjenosti v kolenu,
- bolečina se poslabša z aktivnostjo,
- slišen pok (v primeru, da cista poči, takrat se občuti razlivanje toplote po predelu zadnjega dela kolena).
Kako diagnosticiramo Bakerjevo cisto (diagnostični pregled)?
Bakerjevo cisto diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti Bakerjeve ciste.
- Pri anamnezi pacienti z Bakerjevo cisto opisujejo bolečino na zadnji strani kolena in občutek zategnjenosti v kolenu.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), kar omogoča prepoznavanje prisotnosti otekline, togosti in zmanjšanega obsega gibljivosti mišic spodnjega uda, mišičnega nesorazmerja in velikosti Bakerjeve ciste.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG) in magnetne resonance (MRI) se uporablja pri pacientih z nejasno klinično sliko, predvsem pri tistih kjer obstaja sum na pridružene poškodbe (križna vez, kolateralni ligamenti, artroza kolena ipd.). RTG omogoča prikaz položaja in zgradbe kosti. MRI prikaže strukturo in položaj Bakerjeve ciste ter ostale pridružene mehkotkivne poškodbe.
Kako zdravimo Bakerjevo cisto in koliko časa traja rehabilitacija?
Bakerjeva cista običajno izgine sama od sebe in ne potrebuje zdravljenja. V primeru, da simptomi ne izginejo po nekaj mesecih v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotočata na obvladovanje simptomov, zmanjšaje togosti in povečanje gibljivosti. Fizioterapevtska rehabiitacija vključuje fizioterapevstke tehnike, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (povečanje mišične zmogljivosti in raztegljivosti mišic spodnjega uda).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja od 2 do 4 tedne, odvisno od poteka simptomov. 94 % posameznikov se po rehabilitaciji vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom Bakerjeve ciste.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, kadar je gibljivost kolena zelo omejena ali so prisotni hudi simptomi. Operativno zdravljenje zajema odstranitev ciste ali njeno punkcijo.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 4 do 6 tednov, odvisno od ciljev velikosti ciste. 98 % posameznikov se po operaciji vnre na isto raven aktivnosti kot pred pojavom Bakerjeve ciste.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine večkrat na dan, za 10 – 15 minut.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Kompresija z elastičnim povojem (komresija ne sme omejevati pretoka krvi).
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta, kineziologa ali zdravnika.
Hondromalacija pogačice
Kaj je hondromalacija pogačice?
Hondromalacija pogačice označuje prizadetost sklepnega hrustanca na pogačici. Nastane kot posledica ponavljajočega iztega kolenskega sklepa, travmatskih poškodb, anatomskih predispozicij (nepravilna oblika pogačice), neustrezne jakosti sprednje stegenske mišice in zmanjšane gibljivosti mišic spodnjega uda. Najpogosteje prizadene mladostnike v času hitre rasti (dečki: 15-18, deklice: 8-12 let).
Kako diagnosticiramo Hondromalacijo pogačice (diagnostični pregled)?
Hondromalacijo pogačice diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt potrdi verjetnost prisotnosti hondromalacije pogačice.
- Pri anamnezi pacienti s hondromalacijo patele opisujejo pokanje v kolenskem sklepu med gibanjem in bolečino, ki je povezana z gibanjem ali klečanjem.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), kar omogoča prepoznavanje prisotnosti togosti ob notranjem in zunanjem robu pogačice, klikanja med gibanjem, otekline in šibkosti štiriglave stegenske mišice.
- Slikovna diagnostika z rentgenskim slikanjem (RTG), računalniško tomografijo (CT) in magnetno resonanco (MRI) se uporablja pri pacientih z nejasno klinično sliko, predvsem pri tistih kjer obstaja sum na pridružene poškodbe (križna vez, kolateralni ligamenti, artroza kolena ipd.) in hude obrabe sklepnega hrustanca pogačice. RTG in CT omogočata prikaz položaja in zgradbe kosti v kolenskem sklepu. MRI prikaže zgradbo mehkotkivnih struktur in meniskusov.
Kateri so glavni simptomi hondromalacije pogačice?
Glavni simptom hondromalacije pogačice so navedeni spodaj.
- Bolečina v sprednjem delu kolena, ki se stopnjuje z izvajanjem vsakodnevnih aktivnosti (klečanje, hoja po stopnicah, tek, čepenje, dolgotrajno sedenje, vsatajanje s stola,..).
- Občutljivost na dotik na zunanjem in notranjem robu pogačice,
- Majhna oteklina.
- Pokanje pri gibanju.
Kako zdravimo hondromalacijo pogačice in koliko časa traja rehabilitacija?
Hondromalacijo v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti, stabilnosti in izboljšanja gibljivosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (globinski udarni valovi, laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (specifične vaje za povečanje jakosti sprednje stegenske mišice, povečanje zmogljivosti mišic spodnjega uda, učenje pravilne tehnike gibanja, vzpostavljanje mišičnega ravnovesja, povečanje raztegljivosti mišic spodnjega uda).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja od 4 do 6 tednov, odvisno od poteka simptomov in ciljev posameznika. 82 % posameznikom se po konzervativnem zdravljenju zmanjšajo simptomi.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se svetuje kadar kadar konzervativno ni bilo uspešno (po nekaj mesecih). Operativno zdravljenje zajema artroskopijo ali zamenjavo pogačice.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 6 do 8 tednov, odvisno od uporabljenega operativnega posega. 93 % posameznikov se po operativnem zdravljenju vrne nazaj na isti nivo aktivnosti kot poškodbo.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine večkrat na dan, za 10 – 15 minut.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta in kineziologa ali zdravnika.
- Uporaba ustrezne športne opreme.
- Učinkovito ogrevanje pred izvajanjem aktivnosti.
- Postopno vračanje nazaj k aktivnostim po rehabilitaciji.
Zlomi kosti v kolenskem sklepu
Kaj so zlomi kosti v kolenskem sklepu?
Zlomi kosti v kolenskem sklepu označujejo poškodbeno stanje zloma golenice, stegnenice, mečnice ali pogačice. Zlomi kosti v kolenskem sklepu so posledica travmatskega dogodka (npr. prometne nesreče, padci na koleno, udarci v koleno). Poškodbe kosti spremlja takojšnja neznosna bolečina, nezmožnost gibanja in oteklina sklepa. Pogosteje se pojavljajo pri odraslih starejših ženskah, ker obdobje menopavze pripomore k večjemu tveganju za osteporozo.
Kateri so glavni simptomi in znaki zlomov kosti v kolenskem sklepu?
Glavni simptomi in znaki zlomov kosti v kolenskem sklepu so predstavljeni spodaj.
- Spremenjena oblika sklepa,
- huda bolečina,
- oteklina,
- onemogočeno obremenjevanje noge,
- mravljinčenje ali zmanjšan občutek v predelu goleni ali stopala.
Kako diagnosticiramo zlome kosti v kolenskem sklepu (diagnostični pregled)?
Zlome kosti v kolenskem sklepu diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike.
- Pri anamnezi zberemo informacije o mehanizmu nastanka poškodbe, o značilnostih simptomov, času nastanka poškodbe, prisotnosti preteklih poškodb in pridruženih bolezni. Pacienti z zlomi kosti v kolenskem sklepu navajajo travmatski dogodek pri katerem je prišlo do poškodbe in opisujejo prisotnost močne bolečine.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), kar omogoča prepoznavanje prisotnosti otekline, deformacije kosti in obsega gibljivosti v sklepu.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG) in računalniške tomografije (CT) (pri kompleksnejših zlomih) se uporablja pri pacientih z zlomi v kolenskem sklepu. RTG in CT omogočata prikaz kostnih struktur in stopnje poškodbe. V takem primeru diagnozo dokončno postavi in potrdi zdravnik specialist ortopedije ali radiologije.
Kako zdravimo zlome kosti v kolenskem sklepu in koliko časa traja rehabilitacija?
Zlome kosti v kolenskem sklepu v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti in gibljivosti kolena. Fizioterapevtska rehabiitacija vključuje fizioterapevstke tehnike, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje obsega gibljivosti, mišične zmogljivosti).
Rehabilitacijski čas s konzervativnim zdravljenjem je odvisen od velikosti, mesta in vrste zloma.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, v primeru odprtih, nestabilnih ali kompleksnejših zlomov kosti. Operativno zdravljenje vključuje poravnavo in/ali fiksacijo kosti.
Rehabilitacijski čas po operativnem zdravljenju je odvisen od velikosti in mesta poškodbe ter opravljanje kirurške tehnike.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine večkrat na dan, za 10 – 15 minut.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnostim, po navodilih zdravnike.
- Priporočljivo je ohranjanje aktivnosti z nepoškodovanimi okončinami.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta, kineziologa ali zdravnika.
- Uporaba opornic ali bergel po predhodnem posvetu s fizioterapevtom ali zdravnikom.
Pes anserineus burzitis
Kaj je pes anserineus burzitis?
Pes anserinus burzitis je vnetno stanje burze med notranjim delom golenice in narastiščem mišic, ki nastane kot posledica poškodbe (npr. direkten udarec), preobremenitve kolenskega sklepa (npr. profesionalno ukvarjanje s športom) ali bolezni (npr. osteoartroza). Poškodba se kaže kot ostra bolečina na notranji strani kolena, ki se pojavlja ob obremenjevanju. Pes anserineus burzitis se najpogosteje pojavlja pri ženskah v srednjih letih s prekomerno telesno maso. 60 – 80% pacientov se po konzervativnem zdravljenju vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.
Kateri so glavni simptomi pes anserineus burzitisa?
Glavni simptom pes anserinesu burzitisa so predstavljeni spodaj.
- Ostra bolečina na notranji sprednji strani kolena,
- bolečina se pojavlja med obremenjevanjem kolena (menjava smeri, tek), vstajanjem s stola, hojo po stopnicah ali sedenjem s prekrižanimi nogami.
Kako diagnosticiramo pes anserineus burzitis (diagnostični pregled)?
Pes anserineus burzitis diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda, laboratorijskih testov in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti pes anserineus burzitisa.
- Pri anamnezi pacienti s pes anserineus burzitisom navajajo ostro bolečino na sprednji notranji strani kolena, ki je prisotna med obremenjevanjem ali sedenjem s prekrižanimi nogami.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), kar omogoča prepoznavanje prisotnosti otekline, togosti na področju bolečine, zmanjšanega obsega gibljivosti, zmanjšane mišične jakosti spodnjega uda ali spremenjenega vzorca hoje.
- Laboratorijski testi se izvedejo z namenom ugotavljanja prisotnosti okužbe. Pri tem iz burze vzamejo tekočino in opravijo njeno analizo.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG) in magnetne resonance (MRI) se uporablja pri pacientih z nejasno klinično sliko, predvsem pri tistih kjer obstaja sum na pridružene poškodbe (križna vez, kolateralni ligamenti, artroza kolena ipd.). RTG omogoča prikaz položaja in zgradbe kosti. MRI prikaže mehkotkivne strukture, meniskuse in pridružene poškodbe.
Kako zdravimo pes anserineus burzitis in koliko časa traja rehabilitacija?
Pes anserineus burzitis v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka se osredotoča na obvladovanje simptomov, edukacijo pacienta in povečanje mišične zmogljivosti. Fizioterapevtska rehabiitacija vključuje fizioterapevstke tehnike, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija, udarni valovi),
- gibalna in kineziološka terapija (povečanje gibljivosti zadnjih stegenskih mišic, povečanje zmogljivosti mišic spodnjega uda, učenje ustrezne tehnike gibanja).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 2 do 6 tednov, odvisno od poteka simptomov. 60 – 80 % posameznikov se po rehabilitaciji vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom pes anserineus burzitisa.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, v primeru kroničnega vnetja burze. Operativno zdravljenje vključuje artroskopijo in drenažo burze.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 10 do 12 tednov, odvisno od ciljev posameznika in količine poškodovanega tkiva. 70 – 84 % posameznikov se po operaciji vrne na isto raven aktivnosti kot pred pojavom pes anserineus burzitisa.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine večkrat na dan, za 10 – 15 minut.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo (upogib kolena, primik kolka, upogib kolena in rotacija).
- Uporaba ustrezne športne opreme.
- Učinkovito ogrevanje pred začetkom aktivnosti.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta, kineziologa ali zdravnika.
- Izvajanje pravilne tehnike športne aktivnosti.
- Uporaba opornic po predhodnem posvetu s fizioterapevtom ali zdravnikom.
Tendinopatija tetive štiriglave stegenske mišice
Kaj je tendinopatija tetive štiriglave stegenske mišice?
Tendinopatija tetive štiriglave stegenske mišice je bolečinsko stanje tetive štiriglave stegenske mišice, ki ga povzroči sprememba sestave tetive (vrste in razporeditev vlaken) in se kaže kot bolečina na zgornjem robu pogačice. Poškodba je posledica preobremenitve štiriglave stegenske mišice, ki jo pogosto spremlja tudi vnetje tetive. Pojavlja se predvsem pri moških športnikih, ki se ukvarjajo s košarko, obojko, atletiko, tenisom ali nogometom, katerim je skupno veliko poskokov, menjav smeri in teka. 82 % posameznikov s tendinopatijo tetive štiriglave stegenske mišice se po konzervativnem zdravljenju vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred poškodbo.
Kateri so glavni simptomi tendinopatije tetive štiriglave stegenske mišice?
Glavni simptom tendinopatije tetive štiriglave stegenske mišice so predstavljeni spodaj.
- Bolečina na zgornjem delu pogačice,
- bolečina, ki se stopnjuje z obremenjevanjem (izteg kolena), še posebej pri skokih, poskokih in teku,
- bolečina, ki se zmanjša med razbremenitvijo kolena, ob hoji ali apliciranju toplote na mesto bolečine,
- občutek okorelosti v jutranjih urah.
Kako diagnosticiramo tendinopatijo tetive štiriglave stegenske mišice (diagnostični pregled)?
Tendinopatijo tetive štiriglave stegenske mišice diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti tendinopatije tetive štiriglave stegenske mišice.
- Pri anamnezi pacienti s tendinopatijo tetive štiriglave stegenske mišice opisujejo bolečino na zgornjem delu pogačice, ki se pojavlja pri iztegu kolena proti uporu.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), kar omogoča prepoznavanje prisotnosti otekline, togosti in zmanjšanega obsega gibljivosti štiriglave stegenske mišice ter neustrezne biomehanike gibanja spodnjega uda.
- Slikovna diagnostika v obliki diagnostičnega ultrazvoka (UZ) in magnetne resonance (MRI) se uporablja pri pacientih z nejasno klinično sliko, predvsem pri tistih kjer obstaja sum na pridružene poškodbe (križna vez, kolateralni ligamenti, artroza kolena ipd.). UZ omogoča prikaz prekrvavitve in spremembe sestave tetive. MRI prikaže mehkotkivne strukture, meniskuse in prisotnost pridruženih poškodb.
Kako zdravimo tendinopatijo tetive štiriglave stegenske mišice in koliko časa traja rehabilitacija?
Tendiopatijo tetive štiriglave stegenske mišice v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, edukacijo pacienta, povečanje mišične zmogljivosti in odpornosti na ponavljajoče obremenitve. Fizioterapevtska rehabiitacija vključuje fizioterapevstke tehnike, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, flossing, terapija z ventuzami, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija, udarni valovi),
- gibalna in kineziološka terapija (specifične vaje za povečanje jakosti sprednje stegenske mišice, povečanje zmogljivosti mišic spodnjega uda, učenje pravilne tehnike gibanja, vzpostavljanje mišičnega ravnovesja, povečanje raztegljivosti mišic spodnjega uda).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem traja vsaj 6 mesecev, odvisno od poteka simptomov. 82 % posameznikov se po rehabilitaciji vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom tendinopatije tetive štiriglave stegenske mišice.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se priporoča, ko tendinopatija zelo okvira vsakodnevne aktivnosti in zmanjšuje kvaliteto življenja. Operativno zdravljenje zajema odstranitev poškodovanega tkiva.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 4 do 6 mesecev, odvisno od ciljev posameznika in količine poškodovanega tkiva. 91 % posameznikov se po operaciji vnre na isto raven aktivnosti kot pred pojavom golf komolca.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba hladnih obkladkov na mestu bolečine večkrat na dan, za 10 – 15 minut.
- Nesteroidni antirevmatiki, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje aktivnostim, ki simptome poslabšajo (tek, menjave smeri, skoki).
- Uporaba ustrezne športne opreme.
- Učinkovito ogrevanje pred začetkom aktivnosti.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta, kineziologa ali zdravnika.
- Izvajanje pravilne tehnike športne aktivnosti.
- Postopno vračanje nazaj k aktivnosti po rehabilitaciji.
Rezerviraj svoj termin.
Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko sami naročite na željeni termin in storitev. Prvo izberete storitev, nato pa datum in uro storitve pri izbranem fizioterapevtu. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.
Vtičnik za naročanje