Artritis
Kaj je artritis?
Artritis je akutna ali kronična vnetna bolezen sklepov, ki privede do tanjšanja sklepnega hrustanca. Bolezen spremljajo simptomi kot so togost, deformacija sklepov, zmanjšan obseg gibljivosti, ter bolečina, ki se razlikuje glede na vrsto artritisa (osteoartritis – bolečina se poveča med gibanjem in zmanjša v mirovanju; revmatoidni artritis – bolečina je najhujša zjutraj). Artritis lahko prizadene vsakogar, najpogosteje pa se pojavi pri osebah starih med 50. in 60. letom, pogosteje pri ženskah. Artritis ni ozdravljiv, obstajajo pa različne metode zdravljenja za zmanjševanje in lajšanje njegovih simptomov, ki se razlikujejo glede na vrsto artritisa (osteoartritis, revmatoidni artitis, psoriatrični artritis, ankilozirajoči artritis, post-travmatski artritis, juvenilni idiopadski artritis, urični artritis, lupusni artritis, septični artritis, reaktivni artritis).
Kateri so glavni simptomi in znaki artritisa?
Glavni simptomi in znaki artritisa so navedeni spodaj.
- Stalna ali občasna bolečina, ki se poveča s pritiskom na sklep ali med gibanjem sklepa,
- togost sklepov (togost je izrazita predvsem zjutraj ali po počitku, medtem ko se med aktivnostjo zmanjša)
- oteklina okoli sklepa,
- šibkost mišic okoli prizadetega sklepa,
- omejena sklepna gibljivost,
- navzven vidne čvrste tvorbe okoli sklepa.
Kako diagnosticiramo artritis (diagnostični pregled)?
Artritis diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda, laboratorijskih testov in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti artritisa.
- Pri anamnezi pacienti z artritisom omenjajo, da se jim je zmanjšala funkcionalnost prizadetega sklepa in imajo zaradi tega težave pri vsakodnevnih dejavnostih. Omenijo, da sta se pojavila bolečina in togost sklepa, ki sta v nekem obdobju hujša in potem izzvenita. Navajajo lahko, da se bolečina in togost poslabšata po telesni aktivnosti (npr. pri osteoartritisu) ali po počitku (npr. revmatoidni artritis).
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se običajno odkrije mišična šibkost okoli prizadetega sklepa, omejena gibljivost, oteklino, vidne deformacije sklepa, občutljivost na dotik, lokalno povišano temperaturo in rdečico.
- Laboratorijski testi omogočajo prepoznavanje vrste artritisa (vnetni, revmatoidni artritis).
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI), računalniške tomografije (CT) in diagnostičnega ultrazvoka (UZ) se uporablja za prepoznavanje artritisa. RTG se uporablja z namenom ugotavljanja poškodb sklepnega hrustanca in kosti. MRI zagotovi podrobnejše informacije o obsegu in lokaciji stanjšanja sklepnega hrustanca ter o stanju mehkih tkiv. CT se uporablja, kadar prej omenjeni slikovni metodi ne podata dovolj natančnih informacij. UZ omogoča prikaz stanja mehkih tkiv.
Kako zdravimo artritis in koliko časa traja rehabilitacija?
Artritis v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti, obsega gibljivosti in vzpostavljanje funkcionalnosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, kinesiotaping, terapija z ventuzami),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje gibljivosti, propriocepcije, stabilnosti in mišične zmogljivosti).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja več tednov ali mesecev, odvisno od poteka simptomov in vrste artritisa. Pogosto se izkaže, da je za obvladovanje simptomov in ohranjanje kakovosti življenja potrebno zdravljenje nadaljevati celotno življenje.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se svetuje, v primeru vztrajajočih simptomov, ki se po 3 do 4 mesecih mesecih konzervativnega zdravljenja ne izboljšajo ali pri hudi obliki artritisa (ko simptomi zelo omejujejo vsakodnevne dejavnosti). Kirurški posegi za zdravljenje artritisa vključujejo artroskopijo, osteotomijo (preoblikovanje kosti), artrodezo (zatrditev sklepa) in artroplastiko (zamenjvava sklepa).
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja 4 tedne do 1 leta, odvisno od vrste operativnega posega, ciljev posameznika, velikosti in mesta poškodbe.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Ergonomska prilagoditev delovnega mesta in uporaba ergonomskih orodij.
- Uporaba opornice po navodilih zdravnika ali fizioterapevta.
- Izogibanje dolgotrajni obremenitvi sklepov (odmori med delom, razbremenitev sklepov).
- Izgogibanje aktivnostim, ki povzročajo simptome.
- Uporaba hladnih in/ali toplih obkladkov na mestu bolečine.
- Uporaba protibolečinskih zdravil po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
Osteoartroza (artroza)
Kaj je osteoartroza?
Osteoartroza je kronična degenerativna bolezen sinovialnih sklepov, ki jo prepoznamo po bolečini, togosti in omejeni gibljivosti prizadetega sklepa. Bolezen je najpogosteje posledica staranja, ki povzroča spremebe v sestavi sklepnega hrustnca, razpoke v kosnem tkivu pod njim in/ ali ventje (v tem primeru to imenujemo osteoartritis). Osteoartroza se najpogosteje prizadene kolena, kolke, zapestje, prste rok in hrbtenico. Osteoartroze ne moremo pozdraviti, kljub temu pa s kombinacijo konzervativnih metod zdravljenja lahko učinkovito obvladujemo simptome, prispevamo k upočasnjevanju napredovanja bolezni in izboljšanju kakovosti življenja posameznikov.
Kateri so glavni simptomi in znaki osteoartroze?
Glavni simptomi in znaki osteoartroze so predstavljeni spodaj.
- Bolečina,
- okorelost,
- pokanje v sklepu,
- spremenjena oblika sklepa,
- omejena gibljivost.
Kako diagnosticiramo osteoartrozo (diagnostični pregled)?
Osteoartrozo diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda, laboratorijskih testov in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti osteoartroze.
- Pri anamnezi pacienti z osteoartrozo poročajo o počasno napredovalih simptomih. Najpogosteje omenijo bolečino, ki je lahko globoka in topa ali pekoča (osteartritis), zanjo pa je značilno, da se poveča med gibanjem in umiri v mirovanju. Poročajo o jutranji okorelosti, ki traja približno 30 minut in da je prisotno škratnje ter pokanje med gibanjem sklepa.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se običajno odkrije oteklino, vidne deformacije sklepa, omejeno gibljivost, občutljivost sklepa na dotik, šibkost mišic in togost sklepa.
- Laboratorijski testi omogočajo prepoznavanje drugih vrst sklepnih bolezni (vnetni, revmatoidni artritis).
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI), računalniške tomografije (CT) in diagnostičnega ultrazvoka (UZ) se uporablja za prepoznavanje osteoartroze. RTG se uporablja z namenom ugotavljanja poškodb sklepnega hrustanca in kosti. MRI zagotovi podrobnejše informacije o obsegu in lokaciji stanjšanja sklepnega hrustanca ter o stanju mehkih tkiv. CT se uporablja, kadar prej omenjeni slikovni metodi ne podata dovolj natančnih informacij. UZ omogoča prikaz stanja mehkih tkiv.
Kako zdravimo osteoartrozo in koliko časa traja rehabilitacija?
Osteoartrozo v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti, obsega gibljivosti in vzpostavljanje funkcionalnosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, kinesiotaping, terapija z ventuzami),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje gibljivosti, propriocepcije, stabilnosti, mišične zmogljivosti)
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja več tednov ali mesecev, odvisno od poteka simptomov in obsega osteoartroze. Pogosto je za obvladovanje simptomov in ohranjanje kakovosti življenja potrebno zdravljenje nadaljevati celotno življenje.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se svetuje, v primeru vztrajajočih simptomov, ki se po 4 do 6 mesecih konzervativnega zdravljenja ne izboljšajo pri hudi obliki bolezni (ko simptomi omejujejo vsakodnevne dejavnosti). Kirurški posegi za zdravljenje osteartroze vključujejo artroskopijo, osteotomijo (preoblikovanje kosti), artrodezo (zatrditev sklepa) in artroplastiko (zamenjvava sklepa).
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja približno od 4 tednov do 1 leta, odvisno od vrste operativnega posega, ciljev posameznika in velikosti degenerativnih sprememb.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Ergonomska prilagoditev delovnega mesta in uporaba ergonomskih orodij.
- Uporaba opornice po navodilih zdravnika ali fizioterapevta.
- Vzdrževanje primerne telesne mase.
- Uravnotežena in primerna prehrana, po predhodnem posvetu z zdravnikom ali dietetikom.
- Izogibanje dolgotrajni obremenitvi sklepov (odmori med delom, razbremenitev sklepov).
- Izogibanje aktivnostim, ki povzročajo simptome.
- Uporaba hladnih in/ali toplih obkladkov na mestu bolečine.
- Redno izvajanje vaj po navodilih fizioterapevta in kineziologa ali zdravnika.
- Uporaba protibolečinskih zdravil po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
Reaktivni artritis
Kaj je reaktivni artritis?
Reaktivni artritis (nekoč imenovan Reiterjev sindrom) je vnetni artritis oz. vnetna bolezen sklepov, ki se razvije nekaj dni ali tednov po okužbi sečil, prebavil, genitalij ali dihal. Reaktivni artritis nastane kot posledica nenormalnega avtoimunega odziva na bakterijske okužbe, katerih povzročitelji so Salmonella, Shigella, Campylobater ali Clamydia. Bolezen prizadene večje sklepe spodnjih okončin ter ledvene hrbtenice in medenice (natančneje sakroiliakalni sklep). Spremljajo ga nočne bolečine in jutranja okorelost sklepov. Reaktivni artritis se v 50 % umiri v 3 do 6 mesecih. Bolezen se lahko tudi večkrat ponovi z vmesnimi mirovanji, ali pa se razvije kronična oblika bolezni. Reaktivni artritis je neozdravljiva bolezen, kjer s fizioterapevtsko obravnavo zgolj lajšamo simptome.
Kateri so glavni simptomi in znaki reaktivnega artritisa?
Glavni simptomi in znaki reaktivnega artritisa so predstavljeni spodaj.
- Akutna bolečina (v večjih sklepih spodnjih okončin (predvsem kolenski sklep in gleženj), medeničnih sklepih in ledveni hrbtenici),
- bolečina, ki je prisotna v največ šestih sklepih istočasno,
- sklepne bolečine, ki so izrazitejše ponoči,
- jutranja okorelost,
- oteklina,
- lokalno povišana temperatura v sklepih.
Izvensklepni simptomi in znaki, ki spremljajo reaktivni artritis, so predstavljeni spodaj.
- Prizadetost oči – vnetje očesne veznice, vnetje šarenice, vnetje sprednje strani zrkla,
- akutna diareja ali vnetje sečnice znotraj 4 tednov po nastopu simptomov, kar je predvsem značilno za klamidijsko in enterično obliko reaktivnega artritisa,
- vnetje kožice na glavici penisa – balanitis,
- vnetje prostate,
- vnetje zgornjega genitalnega trakta pri ženskah,
- vnetje debelega črevesja,
- bolezni srca,
- vnetje ustne sluznice,
- spremembe na koži, predvsem na podplatih, dlaneh in lasišču, ki jih poimenujemo hiperkeratotične zadebelitve rožene plasti kože,
- spremenjen videz nohtov.
Kako diagnosticiramo reaktivni artritis (diagnostični pregled)?
Reaktivni artritis diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda, laboratorijskih testov in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti reaktivnega artritisa.
- Pri anamnezi pacienti z reaktivnim artritisom pogosto poročajo o nedavnem (do 6 tednov nazaj) vnetju sečil, dihal, genitalij ali prebavil ali o diareji. Pogosto omenjajo bolečine v večjih sklepih spodnjega uda, ledveni hrbtenici in sklepih medenice.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se običajno odkrije oteklina, deformacija sklepov, spremenjena drža in vzorec hoje, povečana občutljivost na dotik, zmanjšana mišična zmogljivost, lokalno povišana temperatura in vnetje sklepov na eni strani telesa.
- Laboratorijski testi omogočajo potrditev prisotnosti okužbe v dihalih, sečnici, prebavilih ali genitalijah.
- Slikovna diagnostika v obliki rentgenskega slikanja (RTG), magnetne resonance (MRI), diagnostičnega ultrazvoka (UZ) in scintigrafije se uporablja za prepoznavanje reaktivnega artritisa. RTG se uporablja z namenom ugotavljanja strukturnih sprememb kosti in sklepov. MRI zagotovi informacije o obsegu in lokaciji vnetja. UZ potrdi prisotnost artritisa in vnetja mehkih tkiv. Scintigrafija omogoča zgodnje odkrivanje vnetja mehkih tkiv.
Kako zdravimo reaktivni artritis in koliko časa traja rehabilitacija?
Reaktivni artritis v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov in vzpostavljanje funkcionalnosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, kinesiotaping, terapija z ventuzami),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje gibljivost, zmogljivosti mišic, stabilnosti ter povečanje raztegljivosti mišic).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 3 do 6 mesecev, odvisno od poteka simptomov. 70 – 85 % posameznikom se po konzervativnem zdravljenju zmanjšajo simptomi.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se svetuje v primeru hudih vsakodnevnih omejitev, večjega tveganja za nadaljnje zaplete, velikih deformacij sklepa in slabše kvalitete kosti. Operativne tehnike zajemajo artroskopijo, sinovektomijo (odstranitev sinovialne membrane), artroplastiko (zamenjava sklepa) in artrodezo (zatrditev sklepa).
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Prilagoditev delovnega okolja s pomočjo ergonomskih orodij.
- Uporaba opornic in vložkov za čevlje med vsakodnevnimi aktivnostmi.
- Izogibanje aktivnostim, ki poslabšajo stanje simptomov, predvsem aktivnostim ki vključujejo ponavljajoče gibe in velike obremenitve sklepov.
- Uporaba hladnih obkladkov za zmanjševanje bolečine in otekline, ali uporaba toplih obkladkov za zmanjševanje bolečine in togosti sklepov, ter povečanje prekrvavljenosti tkiva.
- Razgibavanje v vodi, saj voda odvzame težo telesa in je samo razgibavanje lažje, manj boleče in v večjem obsegu.
- Redno izvajanje vaj, priporočene s strani fizioterapevta in kineziologa ali zdravnika.
- Ohranjanje zdrave telesne teže s pomočjo uravnotežene prehrane.
- Izogibanje kajenju in drugim škodljivim substancam.
- Izogibanje stresnim dogodkom.
Revmatoidni artritis
Kaj je revmatoidni artritis?
Revmatoidni artritis je kronična sistemska avtoimuna bolezen, za katero je značilno vnetje sklepov (vnetni artritis) in prizadetost drugih organov telesa. Bolezen se razvija postopoma, tako da najprej prizadene manjše sklepe, nato pa se preseli na večje sklepe in organe, kot so koža, oči, srce, ledvice in pljuča. Bolezen prepoznamo po utranji togosti sklepov, otekanjem in povišano temperaturo sklepov in splošnih znakih, kot so utrujenost, vročina in izguba telesne teže. Revmatoidni artritis se najpogosteje pojavi pri ženskah med 35. in 60. letom starosti, lahko prizadene tudi mlajše pred 16. letom (juvenilni revmatoidni artritis). Zdravilo za revmatoidni artritis ne obstaja, zato se zdravljenje osredotoča na lajšanje simptomov ter upočasnitev napredovanja bolezni z namenom doseganja remisije (začasno ali trajno izboljšanje simptomov).
Kateri so glavni simptomi in znaki revmatoidnega artritisa?
Glavni simptomi in znaki revmatoidnega artritisa so navedeni spodaj.
- Bolečina,
- oteklina,
- jutranja okorelost,
- pordel sklep,
- topel sklep,
- utrujenost,
- povišana telesna temperatura,
- zmanjšan apetit.
Kako diagnosticiramo revmatoidni artritis (diagnostični pregled)?
Revmatoidni artritis diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda, laboratorijskih testov in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti revmatoidnega artritisa.
- V anamnezi je pomembno zbrati informacije o pacientovih težavah in simptomih, njihovem trajanju, ter dejavnikih, ki simptome poslabšajo ali omilijo. Pacienti z revmatoidnim artritisom pogosto poročajo o postopnem nastopu bolečine in togosti sklepov, ki se najprej pojavijo v malih sklepih prstov na rokah in nogah, nato pa tudi v večjih sklepih, kot so kolena, stopala in vratna hrbtenica. Poleg tega opisujejo tudi splošne simptome, kot so utrujenost, slabost in vročina.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se odkrijeta togost in otekanje sklepov. Vneti sklepi so lahko otečeni, pordeli in topli na dotik, kar kaže na aktivno vnetje. V napredovali fazi bolezni so opazne bolj izrazite spremembe, kot so revmatoidni vozliči, sklepne deformacije in omejena gibljivost ter mišična šibkost. Revmatoidni vozliči se najpogosteje pojavijo na zunanji strani komolcev, lahko pa se pojavijo tudi na drugih mestih, kot so roke, noge, pogačica in ahilova tetiva.
- Laboratorijski testi so nujne za potrditev diagnoze, izključitev drugih možnih vzrokov in oceno stopnje vnetja. Pri preiskavah se preverja prisotnost revmatoidnega faktorja (RF) in protiteles anti-CPP, ki kažejo na revmatoidni artritis.
- Slikovna diagnostika v obliki magnetne resonance (MRI), diagnostičnega ultrazvoka (UZ) in računalniške tomografije (CT) se uporablja za prepoznavanje revmatoidnega artritisa. MRI zagotovi informacije o obsegu in lokaciji poškodb kosti in mehkih tkiv. UZ omogoča prikaz prizadetosti mehkih tkiv in vnetja. CT se uporablja, kadar prej omenjeni slikovni metodi ne podata dovolj natančnih informacij.
Kako zdravimo reaktivni artritis in koliko časa traja rehabilitacija?
Reaktivni artritis v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na upočasnjevanje napredovanja bolezni in lajšanje simptomov vnetja sklepov. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje gibljivosti in zmogljivosti mišic).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja 6 tednov in dlje, odvisno od poteka simptomov, starosti posameznika in upoštevanja navodil fizioterapevta/zdravnika.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se svetuje, v primeru močne in vztrajne bolečine sklepov z neuspešnim odzivom na vsaj 3 do 6 mesečnega konzervativnega zdravljenja ali v primeru hudih sklepnih deformacij.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja približno od 2 tednov do 1 leta, odvisno od vrste operativnega posega, ciljev posameznika in količine poškodovanega tkiva. Povprečno 70 – 90 % posameznikom se simptomi zmanjšajo.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Izvajanje redne telesne aktivnosti po navodilih zdravnika ali fizioterapevta. Ko akutno vnetje sklepov mine, se priporočajo aktivnosti, ki prekomerno ne obremenjujejo sklepov, hkrati pa učinkovito krepijo mišice (plavanje, joga, kolesarjenje in hitra hoja).
- Izogibanje določenim aktivnostim kot so hoja po stopnicah in naporne vaje z utežmi, so v primeru aktivnega vnetja sklepov odsvetovane, še posebej pri vnetju kolenskega sklepa. Prav tako se priporoča izogibanje pretiranim razteznim vajam, ki lahko poslabšajo stanje.
- Izvajanje dihalnih vaj.
- Uporaba toplih in hladnih obkladkov pred in po vadbi.
- Vzdrževanje ustrezne telesne mase.
- Izogibanje stresnim dogodkom.
- Izogibanje kajenju in prekomernemu uživanju alkohola.
- Skrb za kvaliteten in zadosten spanec.
- Uporaba protibolečinskih zdravil, po predhodnem posvetovanju z zdravnikom ali farmacevtom.
Psoriatični artritis
Kaj je psoriatični artritis?
Psoriatični artritis je kronična vnetna bolezen sklepov, ki se običajno pojavlja sočano s kronično boleznijo kože imenovano luskavica (psoriaza). Psoriatični artritis spremljajo kliničnimi simptomi, kot so bolečina, oteklina in togost sklepov. Poleg sklepnih težav je prisotna tudi luskavica, ki se pri večini pacientov pojavi pred artritisom, in se kaže kot rdeči madeži, prekriti z luskami na koži ali lasišču. Pri 25 % bolnikov se bolezen razvije s poznim začetkom (po 60. letu), pogosteje pri moških z dolgoletno luskavico in debelostjo. Psoriatičnega artritisa ne moremo pozdraviti zato je cilj zdravljenja preprečiti napredovanje bolezni, lajšati simptome in doseči remisijo, ki pomeni začasno ali trajno izboljšanje stanja.
Kateri so glavni simptomi in znaki psoriatičnega artritisa?
Glavni simptomi in znaki psoriatičnega artritisa so navedeni spodaj.
- Luskavica (rdeči plaki, ki se najpogosteje pojavijo na komolcih, kolenih in lasišču, ter spremembe nohtov, kot sta zadebelitev in krhkost),
- bolečina,
- oteklina,
- omejena gibljivost,
- togost sklepov,
- klobasasti prsti.
Kako diagnosticiramo psoriatični artritis (diagnostični pregled)?
Psoriatični artritis diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda, laboratorijskih testov in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti psoriatičnega artritisa.
- Pri anamnezi pacienti s psoriatičnim artritisom poročajo o bolečih in togih sklepih, pogosto tudi o otekanju konic prstov nog ali rok ter spremembah kože in nohtov. Ključno je vprašati o družinski anamnezi luskavice, saj je luskavica v družini eden izmed glavnih tveganj za razvoj psoriatičnega artritisa.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se običajno odkrije spremembe kože in nohtov. Koža ima rdeče in luskaste plake, ki se lahko pojavijo tudi na lasišču. Nohti so zadebeljeni, luščeči in rumenkasto obarvani. Opazimo lahko otekanje različnih sklepov po telesu, pa tudi otekanje celotne dolžine prstov (daktilitis) na rokah ali nogah. Prav tako, opazimo omejeno gibljivost in mišično zmogljivost.
- Laboratorijski testi so pomembni za izključitev ostalih vrst artritisa ter za oceno stopnje vnetja. Pri psoriatičnem artritisu ni specifičnih laboratorijskih testov, ki bi potrdili diagnozo. Uporabljajo se predvsem z namenom izključevanja drugih bolezni.
- Slikovna diagnostika v obliki diagnostičnega ultrazvoka (UZ), magnetne resonance (MRI), računalniške tomografije (CT) in scintigrafije se uporablja za prepoznavanje psoriatičnega artritisa. Najpogosteje se uporabljata MRI in UZ, ki omogočata natančno prepoznavanje sprememb mehkih tkiv, ki jih običajne rentgenske slike pogosto ne zaznajo. CT se uporablja, če prej omenjeni metodi ne prikažeta ustreznih informacij. Scintigrafija omogoča zgodnje odkrivanje vnetja mehkih tkiv.
Kako zdravimo psoriatični artritis in koliko časa traja rehabilitacija?
Psoriatični artritis v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na preprečevanje napredovanja bolezni, lajšanje bolečine, ohranjanje zdravih sklepov in preprečevanje sklepnih deformacij, ki bi lahko vodile v hujše zaplete kot so izguba funkcionalnosti sklepov ali invalidnost.
Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje gibljivosti, zmogljivosti mišic in stabilnosti sklepov).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja najmanj 6 tednov, odvisno od poteka simptomov, starosti posameznika in upoštevanja navodil fizioterapevta/zdravnika. 40 – 60 % posameznikom se po konzervativnem zdravljenju zmanjšajo simptomi.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se svetuje, v primeru hude in vztrajne bolečine sklepov z neuspešnim odzivom na vsaj 3 do 6 mesečno konzervativno zdravljenje ali v primeru hudih sklepnih deformacij. Operativno zdravljenje zajema sinovektomijo (odstranitev vnetne sinovialne membrane sklepa), tenosinovektomijo (odstranitev vnetne membrane okoli tetiv), osteotomijo (preoblikovanje kosti za izboljšanje poravnave in stabilnosti), artrodezo (združitev kosti v sklepu, ki z omejitvijo gibanja lajša bolečino) in artroplastiko sklepa (zamenjava poškodovanega sklepa s protezo).
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja približno od 2 tednov do 1 leta, odvisno od vrste operativnega posega, ciljev posameznika in velikosti poškodbe.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Izvajanje redne telesne vadbe. Ko akutno vnetje sklepov mine, se priporočajo aktivnosti, ki ne prekomerno obremenjujejo sklepov, hkrati pa učinkovito krepijo mišice (plavanje, joga, kolesarjenje in hitra hoja).
- Izogibanje določenim aktivnostim kot so hoja po stopnicah in naporne vaje z utežmi, so v primeru aktivnega vnetja sklepov odsvetovane, še posebej pri vnetju kolenskega sklepa. Prav tako se priporoča izogibanje pretiranim razteznim vajam, ki lahko poslabšajo stanje.
- Uporaba toplih in hladnih obkladkov pred in po vadbi lahko pomaga lajšati bolečine in togost sklepov. Topli obkladki pred vadbo sproščajo mišice, medtem ko hladni obkladki zmanjšajo bolečino, oteklino in vnetje.
Osteoporoza
Kaj je osteoporoza?
Osteoporoza je sistemska presnovna bolezen kostnega tkiva, ki povzroča zmanjšanje kostne gostote in mase kosti ter poveča tveganja za poškodbo ali zlome kosti pri majhnih obremenitvah. Bolezen pogosto poteka brez očitnih simptomov, dokler ne pride do zloma. Najpogosteje prizadene hrbtenico, kosti zapestja ali kolka. Bolezen je posledica staranja (primarna osteoartroza) ali uživanja določenih zdravil (sekundarna osteoartroza). Osteoporoza se pojavlja pri ženskah v obdobju menopavze ali pri starejših moških. Bolezen prizadene kar 70 % populacije stare nad 80 let. Osteoporoze ne moremo pozdraviti, lahko pa jo omejimo z ustreznimi konzervativnimi tehnikami.
Kateri so glavni simptomi in znaki osteoporoze?
Glavni simptomi in znaki osteoporoze so predstavljeni spodaj.
- Simptomi osteoporoze niso prisotni dokler ne pride do zloma kosti.
- Zmanjšana odpornost kosti (do zlomov pride že ob manjših padcih ali stresni sili na kost, ki običajno ne bi povzročila zloma).
Kako diagnosticiramo osteoporozo (diagnostični pregled)?
Osteoporozo diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike.
- Pri anamnezi pacienti z osteoporozo poročajo o manjšem padcu ali travmi, ki je privedel do zloma kosti. Ključno je zastaviti vprašanja o količini zaužitega alkohola, tobaka, ravni telesne aktivnosti, seznamu zdravil in o prisotnosti osteoporoze v družini.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se običajno odkrije spremenjena drža, nižja telesna višina, slabše ravnotežje in zmanjšana mišična zmogljivost.
- Slikovna diagnostika v obliki posebnega rentgenskega slikanja (RTG) prikaže mineralno kostno gostoto kosti in s tem potrdi prisotnost osteoporoze.
Kako zdravimo osteoporozo in koliko časa traja rehabilitacija?
Osteoporozo v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na preprečevanje napredovanja osteoporoze, izboljšanje ravnotežja in mišične zmogljivosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, kinesiotaping, terapija z ventuzami),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje ravnotežja, kostne mase in mišične zmogljivosti).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja vsaj 6 mesecev, priporoča pa se dolgoročno (celo življensko) izvajanje vaj. V 30 – 65 % konzervativno zdravljenje prepreči napredovanje osteoporoze.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje je potrebno v primeru kompliciranih in premaknjenih zlomov. Operativni tehniki, ki se uporabljata sta poravnava in fiksacija kosti.
Rehabilitacijski čas po operativnem je odvisen od mesta zloma in opravljene kirurške tehnike.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Opustitev kajenja in pitja alkohola.
- Vsakodnevna telesna dejavnost, ki je priporočena s strani fizioterapevta ali zdravnika.
- Ustrezen vnos vitamina D in kalcija po navodilih zdravnika ali dietetika.
- Uravnotežena prehrana.
- Uporaba pripomočkov za hojo, po predhodnem posvetovanju z zdravnikom ali fizioterapevtom.
- Izogibanje dvigovanju težkih bremen in sukanja trupa ob dodatni obremenitvi.
- Ureditev domačega okolja, ki ne povečuje tveganja za padce (npr. odstranitev preprog, uporaba copat, ki so fiksni).
Osteomielitis
Kaj je osteomielitis?
Osteomielitis je akutno ali kronično vnetje kostnega mozga in kosti, ki nastane kot posledica bakterijske okužbe. Osteomielitis se kaže kot bolečina, oteklina, utrujenost in povišana telesna temperatura. Pogosteje se pojavlja pri moških, ker imajo večjo pojavnost pridruženih bolezni kot so sladkorna bolezen in bolezni srca ter ožilja. Povprečno 80 % posameznikov se vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom osteomielitisa.
Kateri so glavni simptomi in znaki osteomielitisa?
Glavni simptomi in znaki osteomielitisa so navedeni spodaj.
- Bolečina,
- oteklina (na mestu bolečine, gležnji, stopala, meča),
- povišana telesna temperatura,
- odebeljeni prsti na nogah,
- utrujenost.
Kako diagnosticiramo osteomielitis (diagnostični pregled)?
Osteomielitis diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda, laboratorijskih testov in slikovne diagnostike.
- Pri anamnezi pacienti z osteomielitisom poročajo počasi napredujočih simptomih, ki so se stopnjevali 2 tedna ali več. Omenijo, da se počutijo utrujene, imajo povišano telesno temperaturo in bolečino v sklepih.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se običajno odkrije povišana telesna temperatura, občutljivost na dotik na mestu bolečine, rdečico, oteklino na mestu bolečino in na gležnjih stopalih ter mečih, odebeljene prste na nogah in spremenjeno hojo.
- Laboratorijski testi omogočajo potrditev prisotnosti vnetja.
- Slikovna diagnostika v obliki magnetne resonance (MRI) za prepoznavanje osteomielitisa. MRI zagotovi informacije o obsegu in lokaciji okužbe kostnine.
Kako zdravimo osteomielitis in koliko časa traja rehabilitacija?
Osteomielitis v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, povečanje mišične zmogljivosti, obsega gibljivosti in vzpostavljanje funkcionalnosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje gibljivosti, mišične zmogljivosti, propriocepcije, ravnotežja).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem povprečno traja vsaj 8 tednov, odvisno od poteka simptomov, mesta okužbe in ciljev posameznika. 80 % posameznikov se po konzervativnem zdravljenju vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred osteomielitisom.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se svetuje, v primeru večje okužbe kostnine ali kroničnega osteomielitisa. Operativne tehnike, ki se izvedejo so drenaža okužbe, amputacija okončine, odstranitev poškodovanega odmrlega tkiva in odstranitev tujkov.
Rehabilitacijski čas po operativnem zdravljenju je odvisen od velikosti okužbe in opravljene kirurške tehnike. V 80 – 96 % se osteomielitis uspešno odpravi z operacijo.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Uporaba zdravil po navodilih zdravnika.
- Izvajanje terapevtskih vaj po navodilih zdravnika ali fizioterapevta.
Putika (urični artritis, protin)
Kaj je putika?
Putika je vnetna presnovna bolezen sklepov, obsklepnih struktur in parenhimskih organov (ledvice, srce), ki nastane kot posledica prekomernega kopičenja sečne kisline oz njenega omejenega izločanja z urinom. Bolezen se najpogosteje kaže kot bolečina, vnetje in oteklina palca na nogi ali spodnje okončine, ki traja en ali dva tedna. Najpogosteje se pojavlja pri moških starih med 40. in 50. letom. Putika se običajno pojavi na enem od palcev na nogi, vendar lahko prizadene tudi druge sklepe v telesu. Zdravljenje je usmerjeno v zmanjševanje simptomov.
Kateri so glavni simptomi in znaki putike?
Glavni simptomi in znaki putike so navedeni spodaj.
- Rdečica,
- oteklina,
- bolečina,
- lokalno povišana temperatura.
Kako diagnosticiramo putiko (diagnostični pregled)?
Putiko diagnosticira zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda, laboratorisjkih testov in slikovne diagnostike. Fizioterapevt v okviru diagnostičnega pregleda potrdi verjetnost prisotnosti putike.
- Pri anamnezi pacienti s putiko poročajo o ostri bolečini, ki se je pričela nenadno, običajno se prvi simptomi pojavijo ponoči. Pomembno je pridobiti informacije o pridruženih bolezni, o količini zaužitega alkohola in prehranjevalnih navadah.
- Klinični pregled vključuje ogled (inspekcijo) in tipanje (palpacijo), pri katerem se običajno odkrije lokalno povišana temperatura, rdečica, oteklina, občutljivost na dotik, omejen obseg gibljivosti. Opazne so lahko tudi naplastitve v sklepu (tofi), v primeru, da gre za kronično obliko putike.
- Laboratorijski testi omogočajo analizo sinovialne tekočine, krvi in urina, na podlagi katerih določijo prekomerno prisotnost sečne kisline.
- Slikovna diagnostika v obliki diagnostičnega ultrazvoka (UZ) in računalniške tomografije (CT) se uporablja za prepoznavanje putike. UZ in CT omogočata prepoznavanje pristnosti kristalov v sklepih in obsklepnih strukturah.
Kako zdravimo putiko in koliko časa traja rehabilitacija?
Putiko v centru Meridian-fit zdravimo konzervativno (fizioterapevtsko in kineziološko).
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija
Fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija se osredotoča na obvladovanje simptomov, preprečevanje poslabšanja stanja, obsega gibljivosti in vzpostavljanje funkcionalnosti. Fizioterapevtska rehabilitacija se izvaja s tehnikami, ki so navedene spodaj.
- Manualna terapija (miofascialno sporščanje, suho iglanje, mehkotkivna mobilizacija, sklepna mobilizacija, kinesiotaping),
- instrumentalna terapija (laserska terapija, TECAR terapija),
- gibalna in kineziološka terapija (izboljšanje gibljivosti in mišične zmogljivosti).
Rehabilitacija s konzervativnim zdravljenjem traja nekaj dni do tednov, odvisno od poteka simptomov in upoštevanja navodil zdravnika.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje se svetuje, v primeru poškodbe okoliških tkiv, sočasnega septičnega artritisa, simptomatskega tanjšanja sklepnega hrustanca in nevroloških poškodb. Operativne tehnike zajemajo odstranitev naplastitev, fuzijo (zatrditev) sklepa in artroplastiko (zamenjavo) poškodovanega sklepa.
Rehabilitacija po operativnem zdravljenju traja od 6 do 16 tednov, odvisno od vrste in mesta operativnega posega, ciljev posameznika in velikosti poškodbe. Povprečno 80 % posameznikov se po operativnem zdravljenju vrne nazaj na isto raven aktivnosti kot pred pojavom putike.
Kaj lahko naredite sami (nasveti za samopomoč)?
- Omejeno obremenjevanje prizadetega sklepa v obdobju simptomov.
- Uporaba hladnih oblog na mestu bolečine večkrat na dan, 10 – 15 minut.
- Uporaba opornic po predhodnem posvetovanju z zdravnikom ali fizioterapevtom.
- Ohranjanje primerne telesne mase.
- Izvajanje priporočenih vaj s strani fizioterapevta, kineziologa ali zdravnika. Priporoča se izvajanje vaj v vodi.
- Uporaba zdravil po predhodnem posvetovanju z zdravnikom ali farmacevtom.
- Izogibanje uživanju alkohola ali tobaka.
- Uživanje uravnotežene in primerne prehrane po predhodnem posvetovanju z zdravnikom ali dietetikom.
Rezerviraj svoj termin.
Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko sami naročite na željeni termin in storitev. Prvo izberete storitev, nato pa datum in uro storitve pri izbranem fizioterapevtu. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.
Vtičnik za naročanje