Artritis Zapestja – Simptomi, obvladovanje in rehabilitacija
KAJ MORATE VEDETI
- Distal radius fractures are one of the most common types of bone fractures. They occur at the end of the radius bone near the wrist.
- Depending on the angle of the break, distal radius fractures can be classified into two types: Colles or Smith.
- Falls are the main cause of distal radius fractures. They may also occur during trauma from a vehicle accident or sports injury.
- Treatment varies but may include a sling or cast and sometimes surgery in the case of an unstable or displaced fracture.
Kaj je artritis zapestja?
Artritis je vnetna bolezen sklepov, katere posledica je tanjšanje sklepnega hrustanca. Kljub temu, da zapestje ne prenaša velikih obremenitev ali sile telesa je pogosto nagnjen k poškodbam in nastanku artritisa. Artritis zapestja spremlja zanj značilna bolečina, ki se razlikuje glede na vrsto artritisa. V primeru osteoartritisa, se bolečina poveča med gibanjem in zmanjša v mirovanju, pri revmatoidnem artritisu pa je bolečina najhujša zjutraj. Artritis zapestja lahko prizadene vsakogar, pogosteje pa se pojavi pri osebah starih med 50. in 60. letom ter pri osebah ženskega spola. Artritis ni ozdravljiv, obstajajo pa različne metode zdravljenja za zmanjševanje in lajšanje njegovih simptomov.
Kateri so najpogostejši simptomi po katerih ga prepoznamo?
Najbolj značilni simptom, po katerem prepoznamo artritis zapestja je stalna ali občasna bolečina, ki se poveča s pritiskom ali gibanjem. Najbolj je izrazita na območju zapestnega sklepa, širi pa se lahko navzgor po podlakti ali navzdol po dlani do prstov. Značilen simptom, ki spremlja artritis je tudi togost zapestnega sklepa in posledično njegovega gibanja. Togost je izrazita predvsem zjutraj ali po počitku, medtem ko se med aktivnostjo zmanjša. Pogosto artritis spremlja tudi oteklina okoli sklepa, šibkost mišic zapestja in rok ter omejena gibljivost zapestnega sklepa. Prisotne so lahko tudi navzven vidne čvrste tvorbe okoli sklepa, ki nastanejo zaradi rasti kostnih izrastkov.
Prisotni simptomi običajno povzročijo zmanjšane in omejene funkcijske sposobnosti, ki povzročajo težave pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Simptomi so lahko prisotni določeno obdobje in nato izzvenijo ter se po določenem času ponovno pojavijo ali pa se izmenjujejo obdobja, ko so simptomi bolj ali manj izrazito prisotni.
Opisani simptomi in okoliščine, v katerih se pojavljajo so tipični za artritisa zapestja. Kljub temu se isti simptomi lahko pojavljajo tudi pri drugih poškodbah, zato za diagnosticiranje artritisa svetujemo obisk zdravnika ali fizioterapevta.
Kako potrdimo diagnozo?
Artritis zapestja diagnosticiramo s pomočjo kliničnega pregleda, ki vključuje anamnezo, pregled zgodovine bolezni in fizični pregled ter dodatne diagnostične preiskave.
KLINIČNI PREGLED
Začne se s podrobno anamnezo in pregledom zgodovine bolezni. Ključne so informacije o začetku in trajanju simptomov, lokacije bolečine ter dejavnikih, ki poslabšajo ali olajšajo simptome.
FIZIČNI PREGLED PACIENTA
Fizični pregled pacienta sledi kliničnemu in vključuje inspekcijo, palpacijo, meritve sklepne gibljivosti in mišične zmogljivosti ter specifične teste. Med inspekcijo je fizioterapevt pozoren na prisotnost otekline in vidne deformacije sklepa. Pri palpaciji fizioterapevt pretipa celotno površino sklepa in uporabi pritisk na boleča mesta na območju zapestnega sklepa. Občuti lahko povišano temperaturo sklepa in pridobi informacije o morebitni nestabilnosti, občutljivosti in območju, kjer je prisotna bolečina. Fizioterapevt opravi tudi meritve sklepne gibljivosti, pri katerih meri obseg aktivnega in pasivnega gibanja v smeri ekstenzije in fleksije zapestja ter radialna in ulnarna deviacija. Opravi tudi manualno mišično testiranje fleksornih in ekstenzornih mišic, mišic ki izvajajo radialno in ulnarno deviacijo ter mišic prstov. Na koncu sledijo specifični testi (Tinelov test, Phalenov test), s katerimi lahko izločimo druge diagnoze.
DIAGNOZA
Potrdimo jo z dodatnimi diagnostičnimi preiskavami. Slikovna diagnostika, kot je rentgensko slikanje (RTG), magnetna resonanca (MR), diagnostično ultrazvok (UZ) ali računalniška tomografija (CT) nam pomaga ugotoviti anatomske spremembe kosti, mehkih tkiv, vezi in hrustanca. Na podlagi laboratorijskih preiskav lahko ugotovimo, če gre za revmatoidni ali vnetni artritis, medtem ko osteoartritisa na podlagi krvne slike ni mogoče določiti. V redkih primerih je možen tudi postopek aspiracije sklepa, kjer iz sklepa aspirirajo tekočino. Analiza sklepne tekočine lahko pokaže, če gre za vnetje ali okužbo.
Kako poteka postoperativna rehabilitacija?
Postoperativna rehabilitacija je sestavljena iz 5 faz in traja približno 6-8 mesecev. Rehabilitacijski protokoli po fazah se med posamezniki razlikujejo glede na stopnjo aktivnosti posameznika in začetno stanja pacienta. Posamezne faze in protokoli so opisani spodaj.
1. faza:
2 tedna
2. faza:
2-6 tednov
3. faza:
6-15 tednov
4. faza:
4-6 mesecev
5. faza:
6-8 mesecev
Trajanje: 2 tedna
V prvih dveh tednih fizioterapevtske rehabilitacije se osredotočamo na zmanjšanje bolečine, otekline, na zaščito operiranega tkiva, na preprečevanje okužbe in zmanjšanje zapletov imobilizacije. Pacienti po operaciji nosijo opornico, ki koleno drži v polnem iztegu, saj se štiriglava stegenska mišica ne sme napeti. V tej fazi se posvetimo vajam za pasivno razgibavanje kolena, nizko intenzivnim vajam za ostale mišice spodnjega uda, rahlemu raztezanju mišic spodnjega uda, mobilizaciji pogačice in učenju hoje z berglami.
Bolečina in oteklina se zmanjšujeta s pomočjo manualne (mehkotkivne tehnike) in instrumentalne terapije (laserska terapija).
Pacient napreduje v nasledjo fazo, če ima polen izteg kolena (0°).
Trajanje: 2-6 tednov
Katere so prednosti in slabosti operativne obravnave protruzije diska v primerjavi s fizioterapevtsko?
Operativna kot tudi fizioterapevtska obravnava protruzije diska prinaša dolgoročno izboljšanje, vendar se med seboj razlikujeta v učinkih, trajanju rehabilitacije in tveganjih, ki jih prinašata.
| Fizioterapevtsko zdravljenje | Operativno zdravljenje | |
|---|---|---|
| Način zdravljenja | Neinvazivno zdravljenje | Invazivno zdravljenje |
| Učinkovitost | Učinkovito pri blažjih in zmernih stopnjah | Učinkovito pri hujših stopnjah ali ko konzervativne metode ne pomagajo |
| Čas okrevanja | Nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od stopnje resnosti stanja | Hitro začetno olajšanje, vendar lahko okrevanje traja od nekaj tednov do nekaj mesecev |
| Izpad iz vsakdanjega življenja | Minimalen, pacienti lahko nadaljujejo z vsakdanjimi aktivnostmi z nekaj prilagoditvami | Večji, saj pogosto zahteva počitek in omejevanje vsakdanjih fizičnih aktivnosti |
| Trajnost | Dolgoročno, saj se osredotočamo na prilagoditev življenjskega sloga in gibanja. | V kolikor se ne naredi prilagoditev življenjskega sloga in gibanja, lahko pogosto pride do ponovitve stanja. |
| Zapleti in tveganja | Redki zapleti, saj ni invazivnih posegov v telo. Po posamezni terapiji se lahko pojavi občutljivost, ki izzveni po 24 – 48 urah. | Lahko pride do kirurških zapletov (npr.: okužba, poškodba živcev) in brazgotinjenja. |
Katera Zdravstvena Stanja Zdravimo z Manualno Terapijo? (Primeri klinične uporabe manualne terapije pri mišično skeletnih težavah)
Zdravstvena stanja, ki jih zdravimo z manualno terapijo vključujejo težave s sklepi, mišicami, vezmi in drugimi mehkimi tkivi. Z uporabo manualnih tehnik fizioterapevti delujejo na mobilnost sklepov in mišic, ter tako vplivajo na vzpostavitev pravilnega delovanja celotnega mišično skeletnega sistema.
Spodaj so podrobneje navedeni primeri poškodb in bolečinskih stanj, ki jih z manualno terapijo odpravljamo (zdravimo) v centru Meridian-Fit:
- Bolečine v križu – z manualno terapijo lajšamo bolečine v spodnjem hrbta ter bolečine, povezane s hernijo diska, mišičnimi napetostmi, skoliozo in drugimi težavami.
- Bolečine v vratu – manualna terapija pomaga pri sprostitvi mišic v vratu, izboljšanju gibljivosti vratnih vretenc in zmanjšanju napetosti.
- Športne poškodbe – manualna terapija pomaga športnikom za zdravljenje poškodb mišic, kit, vezi in sklepov, ki se pojavijo med vadbo ali tekmovanjem. Terapevtska vadba pripomore k hitrejšem okrevanju in preprečevanju ponovnih poškodb.
- Artroza – tehnike, kot so mobilizacija sklepov, terapevtska masaža in terapevtsko raztezanje, pomagajo izboljšati funkcionalnost sklepov in zmanjšati vnetje.
- Artritis – s pomočjo mobilizacije sklepov ljudje, ki trpijo zaradi osteoartritisa ali revmatoidnega artritisa, izkusijo olajšanje bolečin in izboljšanje funkcije prizadetih sklepov.
- Tendinitis – z raztezanjem mišic prizadete tetive, se lahko zmanjša obremenitev tetive in tako olajša proces celjenja.
- Bursitis – z mobilizacijo sklepov in terapevtskim raztezanjem zmanjšujemo vnetja burze okoli sklepov.
- Skolioza – manualna terapija pomaga pri upravljanju simptomov, izboljšanju drže in zmanjšanju bolečine v primerih skolioze.
- Multipla skleroza – manualna terapija pomaga pri lajšanju spastičnosti in izboljšanju gibljivosti.
- Cerebralna paraliza – manualna terapija prispeva k izboljšanju motoričnih funkcij, lajšanju togosti mišic in izboljšanju ravnotežja ter koordinacije.
- Revmatične bolezni – z manualno terapijo zdravimo bolečine, togost ali omejeno gibljivost prizadetih sklepov.
- Periferna nevropatija – pri poškodbi perifernih živcev z manualno terapijo lajšamo bolečine, izboljšamo občutljivosti in obnovimo funkcije prizadetih okončin.
- Neuropatske bolečine – manualna terapija pri bolečinah, ki so posledica poškodb ali disfunkcije živčnega sistema, pomaga pri lajšanju bolečin in izboljšanju občutljivosti.
- Fibromialgija – manualna terapija igra pomembno vlogo pri izboljšanju simptomov in kakovosti življenja pri fibromialgiji.
- Glavoboli – za nekatere vrste glavobolov, kot so migrene ali napetostni glavoboli, terapevtska masaža pomaga pri sprostitvi mišic v vratu, ramenih in zgornjem delu hrbta, kar lahko zmanjša pogostost in intenzivnost glavobolov.
- Rehabilitacija po operacijah – po operacijah je manualna terapija pogosto del rehabilitacijskega programa za obnovitev gibljivosti, moči in funkcije prizadetega dela telesa.
Kako efektivno zdravimo artritis zapestja?
Zdravilo za artritis ne obstaja, obstajajo pa učinkovite metode konzervativnega zdravljenja, ki so usmerjene v zmanjševanje in lajšanje prisotnih simptomov (bolečina, togost, oteklina in zmanjšana sklepna gibljivost ter mišična zmogljivost). Med konzervativne metode zdravljenja štejemo nošenje opornic, nesteroidna protivnetna zdravila, protibolečinska zdravila, injekcije kortikosteroidov in fizioterapijo.
Konzervativno zdravljenje je potrebno izvajati več tednov ali mesecev, da se pokažejo učinkoviti rezultati. Pogosto pa se izkaže, da je za obvladovanje simptomov in ohranjanje kakovosti življenja potrebno zdravljenje nadaljevati celotno življenje.
Fizioterapevtsko zdravljenje
Fizioterapevtsko zdravljenje je usmerjeno v zmanjševanje in lajšanje simptomov in vključuje instrumentalne metode zdravljenja, manualno terapijo in terapevtsko vadbo.
INSTRUMENTALNE METODE
Instrumentalne metode v fizioterapiji se uporabljajo predvsem za zmanjševanje in lajšanje simptomov, kot so bolečina, oteklina in vnetje. Vključujejo uporabo naprav kot so TENS in interferenca, TECAR, ULTRAZVOK, LASERSKA TERAPIJA.
MANUALNA TERAPIJA
Manualna terapija vključuje sproščanje mehko-tkivnih struktur z miofascialnim sproščanjem in sproščanjem miofascialnih prožilnih točk (»trigger point terapija«) ter sklepno mobilizacijo, ki vključuje nežno, pasivno gibanje sklepa, ki izboljšuje gibljivost in zmanjšuje togost sklepa.
TERAPEVTSKA VADBA
Terapevtska vadba vključuje področje šibkosti in togosti v zapestnem sklepu in vseh okoliških mišic. Specifične vaje so usmerjene v izboljšanje sklepne gibljivosti, mišične zmogljivosti, stabilnosti sklepa in propriocepcije. Cilj terapevtske vadbe je zmanjšati bolečino in izboljšati funkcijo zapestnega sklepa.
Operativno zdravljenje
Operativno zdravljenje artritisa zapestja je potrebno v primeru neučinkovitosti konzervativnega zdravljenja (ni izboljšanja simptomov po 3-4 mesecih zdravljenja) ali pri hudi obliki artritisa (ko simptomi zelo omejujejo vsakodnevne dejavnosti). Cilj operacije je lajšanje simptomov in hkrati ohranjanje ali izboljšanje funkcijske sposobnosti zapestnega sklepa in roke. Trajanje rehabilitacije po operaciji je odvisno od posameznikovega stanja ter resnosti artritisa zapestja. Popolno okrevanje po operaciji se lahko pričakuje v treh do osmih mesecih.
Najpogostejše oblike operacij zapestja pri artritisu so karpektomija proksimalne vrste zapestnih kosti, fuzija zapestja in totalna zamenjava sklepa.
KAJ LAHKO NAREDIMO SAMI?
Pacienti lahko sami prispevajo k ublažitvi simptomov z ergonomskimi prilagoditvami, ki vključujejo ureditev delovnega mesta, uporaba ergonomske miške, oblazinjeno podlogo za zapestje pri uporabi tipkovnice/miške in uporaba kuhinjskih pripomočkov z ergonomsko obliko. Dodatno svetujemo uporabo tehnik zaščite sklepa npr. nošenje opornice za preprečevanje poslabšanja simptomov med vsakodnevnimi dejavnostmi.
Svetujemo, da se pacienti izogibajo aktivnostim, ki izzovejo bolečino. Na zapestni sklep lahko aplicirate hladne (za zmanjševanje bolečine in otekline) ali tople obkladke (za zmanjševanje bolečine in togosti ter povečanje prekrvavljenosti). Redno izvajanje vaj, ki vas jih nauči fizioterapevt pomaga pri izboljšanju gibljivosti in stabilnosti sklepa ter ohranjanju mišične zmogljivosti.
Rezerviraj svoj termin.
Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko sami naročite na željeni termin in storitev. Prvo izberete storitev, nato pa datum in uro storitve pri izbranem fizioterapevtu. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.
Vtičnik za naročanje