Kaj je artritis zapestja?
Artritis je vnetna bolezen sklepov, katere posledica je tanjšanje sklepnega hrustanca. Kljub temu, da zapestje ne prenaša velikih obremenitev ali sile telesa je pogosto nagnjen k poškodbam in nastanku artritisa. Artritis zapestja spremlja zanj značilna bolečina, ki se razlikuje glede na vrsto artritisa. V primeru osteoartritisa, se bolečina poveča med gibanjem in zmanjša v mirovanju, pri revmatoidnem artritisu pa je bolečina najhujša zjutraj. Artritis zapestja lahko prizadene vsakogar, pogosteje pa se pojavi pri osebah starih med 50. in 60. letom ter pri osebah ženskega spola. Artritis ni ozdravljiv, obstajajo pa različne metode zdravljenja za zmanjševanje in lajšanje njegovih simptomov.
Kateri so najpogostejši simptomi po katerih ga prepoznamo?
Najbolj značilni simptom, po katerem prepoznamo artritis zapestja je stalna ali občasna bolečina, ki se poveča s pritiskom ali gibanjem. Najbolj je izrazita na območju zapestnega sklepa, širi pa se lahko navzgor po podlakti ali navzdol po dlani do prstov. Značilen simptom, ki spremlja artritis je tudi togost zapestnega sklepa in posledično njegovega gibanja. Togost je izrazita predvsem zjutraj ali po počitku, medtem ko se med aktivnostjo zmanjša. Pogosto artritis spremlja tudi oteklina okoli sklepa, šibkost mišic zapestja in rok ter omejena gibljivost zapestnega sklepa. Prisotne so lahko tudi navzven vidne čvrste tvorbe okoli sklepa, ki nastanejo zaradi rasti kostnih izrastkov.
Prisotni simptomi običajno povzročijo zmanjšane in omejene funkcijske sposobnosti, ki povzročajo težave pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Simptomi so lahko prisotni določeno obdobje in nato izzvenijo ter se po določenem času ponovno pojavijo ali pa se izmenjujejo obdobja, ko so simptomi bolj ali manj izrazito prisotni.
Opisani simptomi in okoliščine, v katerih se pojavljajo so tipični za artritisa zapestja. Kljub temu se isti simptomi lahko pojavljajo tudi pri drugih poškodbah, zato za diagnosticiranje artritisa svetujemo obisk zdravnika ali fizioterapevta.
Kako potrdimo diagnozo?
Artritis zapestja diagnosticiramo s pomočjo kliničnega pregleda, ki vključuje anamnezo, pregled zgodovine bolezni in fizični pregled ter dodatne diagnostične preiskave.
KLINIČNI PREGLED
Začne se s podrobno anamnezo in pregledom zgodovine bolezni. Ključne so informacije o začetku in trajanju simptomov, lokacije bolečine ter dejavnikih, ki poslabšajo ali olajšajo simptome.
FIZIČNI PREGLED PACIENTA
Fizični pregled pacienta sledi kliničnemu in vključuje inspekcijo, palpacijo, meritve sklepne gibljivosti in mišične zmogljivosti ter specifične teste. Med inspekcijo je fizioterapevt pozoren na prisotnost otekline in vidne deformacije sklepa. Pri palpaciji fizioterapevt pretipa celotno površino sklepa in uporabi pritisk na boleča mesta na območju zapestnega sklepa. Občuti lahko povišano temperaturo sklepa in pridobi informacije o morebitni nestabilnosti, občutljivosti in območju, kjer je prisotna bolečina. Fizioterapevt opravi tudi meritve sklepne gibljivosti, pri katerih meri obseg aktivnega in pasivnega gibanja v smeri ekstenzije in fleksije zapestja ter radialna in ulnarna deviacija. Opravi tudi manualno mišično testiranje fleksornih in ekstenzornih mišic, mišic ki izvajajo radialno in ulnarno deviacijo ter mišic prstov. Na koncu sledijo specifični testi (Tinelov test, Phalenov test), s katerimi lahko izločimo druge diagnoze.
DIAGNOZA
Potrdimo jo z dodatnimi diagnostičnimi preiskavami. Slikovna diagnostika, kot je rentgensko slikanje (RTG), magnetna resonanca (MR), diagnostično ultrazvok (UZ) ali računalniška tomografija (CT) nam pomaga ugotoviti anatomske spremembe kosti, mehkih tkiv, vezi in hrustanca. Na podlagi laboratorijskih preiskav lahko ugotovimo, če gre za revmatoidni ali vnetni artritis, medtem ko osteoartritisa na podlagi krvne slike ni mogoče določiti. V redkih primerih je možen tudi postopek aspiracije sklepa, kjer iz sklepa aspirirajo tekočino. Analiza sklepne tekočine lahko pokaže, če gre za vnetje ali okužbo.
Kako efektivno zdravimo artritis zapestja?
Zdravilo za artritis ne obstaja, obstajajo pa učinkovite metode konzervativnega zdravljenja, ki so usmerjene v zmanjševanje in lajšanje prisotnih simptomov (bolečina, togost, oteklina in zmanjšana sklepna gibljivost ter mišična zmogljivost). Med konzervativne metode zdravljenja štejemo nošenje opornic, nesteroidna protivnetna zdravila, protibolečinska zdravila, injekcije kortikosteroidov in fizioterapijo.
Konzervativno zdravljenje je potrebno izvajati več tednov ali mesecev, da se pokažejo učinkoviti rezultati. Pogosto pa se izkaže, da je za obvladovanje simptomov in ohranjanje kakovosti življenja potrebno zdravljenje nadaljevati celotno življenje.
Fizioterapevtsko in kineziološko zdravljenje
Fizioterapevtsko zdravljenje je usmerjeno v zmanjševanje in lajšanje simptomov in vključuje instrumentalne metode zdravljenja, manualno terapijo in terapevtsko vadbo.
INSTRUMENTALNE METODE
Instrumentalne metode v fizioterapiji se uporabljajo predvsem za zmanjševanje in lajšanje simptomov, kot so bolečina, oteklina in vnetje. Vključujejo uporabo naprav kot so TENS in interferenca, TECAR, ULTRAZVOK, LASERSKA TERAPIJA.
MANUALNA TERAPIJA
Manualna terapija vključuje sproščanje mehko-tkivnih struktur z miofascialnim sproščanjem in sproščanjem miofascialnih prožilnih točk (»trigger point terapija«) ter sklepno mobilizacijo, ki vključuje nežno, pasivno gibanje sklepa, ki izboljšuje gibljivost in zmanjšuje togost sklepa.
TERAPEVTSKA VADBA
Terapevtska vadba vključuje področje šibkosti in togosti v zapestnem sklepu in vseh okoliških mišic. Specifične vaje so usmerjene v izboljšanje sklepne gibljivosti, mišične zmogljivosti, stabilnosti sklepa in propriocepcije. Cilj terapevtske vadbe je zmanjšati bolečino in izboljšati funkcijo zapestnega sklepa.
Kdaj je potrebno operativno zdravljenje?
Operativno zdravljenje artritisa zapestja je potrebno v primeru neučinkovitosti konzervativnega zdravljenja (ni izboljšanja simptomov po 3-4 mesecih zdravljenja) ali pri hudi obliki artritisa (ko simptomi zelo omejujejo vsakodnevne dejavnosti). Cilj operacije je lajšanje simptomov in hkrati ohranjanje ali izboljšanje funkcijske sposobnosti zapestnega sklepa in roke. Trajanje rehabilitacije po operaciji je odvisno od posameznikovega stanja ter resnosti artritisa zapestja. Popolno okrevanje po operaciji se lahko pričakuje v treh do osmih mesecih.
Najpogostejše oblike operacij zapestja pri artritisu so karpektomija proksimalne vrste zapestnih kosti, fuzija zapestja in totalna zamenjava sklepa.
- Karpektomija proksimalne vrste zapestnih kosti: pri tej operaciji kirurg odstrani tri zapestne kosti, ki so najbližje podlakti. S tem blaži bolečino in ohranjamo gibanje v zapestnem sklepu. Čas okrevanja je krajši kot pri drugih operacijah zapestnega sklepa. Ta oblika operacije se najpogosteje uporablja pri zdravljenju osteoartritisa.
- Fuzija zapestja: ta vrsta operacije je primerna v primeru konstantne bolečine ob gibanju zapestja. Pri tem posegu kirurg odstrani poškodovani hrustanec med kostmi zapestja in ga fiksira z zatičem (vijakom), dokler se te ne zarastejo in ustvarijo celoto. Fuzija je lahko delna ali popolna. Delna fuzija omogoča ohranjanje določenega gibanja, medtem ko je pri popolni fuziji popolnoma onemogočeno gibanje v zapestnem sklepu.
- Totalna zamenjava sklepa: kirurg odstrani vse poškodovane kosti in hrustanec v zapestju in jih nadomesti z nadomestnimi deli iz kovine in plastike. Zamenjava zapestnega sklepa olajša bolečine in hkrati omogoča več gibanja kot fuzija zapestja. Nadomestni deli se lahko sčasoma obrabijo, zato niso primerni pri tistih, ki dvigujejo težka bremena in močno obremenjujejo zapestni sklep. Ta oblika operacije se najpogosteje uporablja pri revmatoidnem artritisu.
Po operativnem posegu je potrebna imobilizacija zapestnega sklepa z opornico. V akutni fazi rehabilitacije je fizioterapija usmerjena v zmanjševanje bolečine in otekline. V post-akutni fazi pa se začne izvajati terapevtske vaje, ki vključujejo vaje za mišično zmogljivost, sklepno gibljivost in stabilizacijo sklepa.
KAKO SI LAHKO POMAGATE SAMI?
Pacienti lahko sami prispevajo k ublažitvi simptomov z ergonomskimi prilagoditvami, ki vključujejo prilagoditev delovnega mesta, uporaba ergonomske miške, oblazinjeno podlogo za zapestje pri uporabi tipkovnice/miške in uporaba kuhinjskih pripomočkov z ergonomsko obliko. Dodatno svetujemo uporabo tehnik zaščite sklepa npr. nošenje opornice za preprečevanje poslabšanja simptomov med vsakodnevnimi dejavnostmi.Svetujemo, da se pacienti izogibajo aktivnostim, ki izzovejo bolečino. Na zapestni sklep lahko aplicirate hladne (za zmanjševanje bolečine in otekline) ali tople obkladke (za zmanjševanje bolečine in togosti ter povečanje prekrvavljenosti). Redno izvajanje vaj, ki vas jih nauči fizioterapevt pomaga pri izboljšanju gibljivosti in stabilnosti sklepa ter ohranjanju mišične zmogljivosti.
Rezerviraj svoj termin.
Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko naročite na prost termin in storitev. Najprej izberite željeno storitev, nato pa izberite še datum in uro storitve, ter fizioterapevta. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.
Vtičnik za naročanje