TENIŠKI KOMOLEC – Lateralni epikondilitis

TENIŠKI KOMOLEC – Lateralni epikondilitis

Teniški komolec (lateralni epikondilitis) je izraz za bolečine v komolcu, ki se pojavijo na njegovi
zunanji (lateralni) strani. Epikondilitis pomeni vnetje epikondila (po slovensko znan kot čvrš /
nadrastek / prizrastek …), to je vrsta manjšega zaokroženega dela kostnega izrastka, ki ga lahko tipate
na levi in desni strani komolca nad sklepno linijo.
Beseda “teniški” se uporablja, ker je bila poškodba pri njenih prvih opisih pogosto prisotna pri igralcih
tenisa, točneje pri tehniki “bekhenda” (eng. Backhand). Pri tej tehniki igralec tenisa udari žogico z
gibom roke proti zunanji strani telesa (odmik), pri čemer tudi iztegne svoje zapestje. Pri intenzivni
aktivnosti in/ali nepripravljenosti telesa na napor se na tak način mišice iztegovalke zapestja
pretirano krčijo, kar povzroča njihovo skrajšanje, zategnjenost in ob poteku mišičnega tkiva preko
komolčnega sklepa tudi drgnjenje ob kostne izrastke. Povečana raba mišice povzroči male poškodbe
(mikrotravme) in posledično vnetje, ki se ob prekratkem danem času ali nepravilnem poteku
regeneracije ne sanira in okrepi dovolj. Tako pride do izrabe in kronične poškodbe.
Glede na to, da je prva posledica poškodbe drgnjenje mehkega tkiva ob tršo podlago,
se včasih tudi uporabi izraz “lateralna epikondiloza”.
Dandanašnji je diagnostično ime ostalo kljub drugačnim aktivnostim, ki spodbujajo škodljivo
obnašanje tkiva, npr. uporaba računalniške miške in tipkovnice.
Vidnih posledic delovanja poškodbe na koži ni, saj je ta omejena na manjše področje pri komolčnem
sklepu in je vidna le pod mikroskopom (mikrotravma). Pri kroničnih oblikah se oteklina in bolečinski
dražljaj širi vzdolž mišice proti zapestju in postane tako tudi tam boleče na pritisk.

ZDRAVLJENJE

Zdravljenje najprej obsega relativno mirovanje dokler akutna bolečina ne izzveni, pri čemer si lahko
pomagamo z ustrezno krioterapijo ali protibolečinskim električnim stimulusom.
Nadaljnja terapija je usmerjena v porazdelitev sil mehkotkivnih struktur in njenega preoblikovanja z
manualnimi tehnikami in terapevtsko usmerjeno vadbo.

Deli objavo