Kaj je fizioterapija?

Fizioterapija je veja medicine, ki se okvarja z rehabilitacijo poškodb, bolečin (simptomov) in bolezenskih stranj z uporabo fizikalnih metod zdravljenja. Njen namen je odprava posledic poškodb in vzpostavitev gibalnega sistema pacientov z izgradnjio odpornega mišično-skeletnega sistema. Fizioterapija lajša simptome bolečih stanj, obnavlja funkcionalnost sklepov, krepi in obnavlja mišično skeletne strukture ter zmanjšuje utekline.

Fizioterapija ni masaža, čeprav uporablja tudi t.i. manualne tehnike sproščanja mehkega tkiva. Izvaja se z uporabo različnih metod ki vključujejo masažne tehnike (športno masažo), manualne tehnike (trigger point terapijo), aplikacijo kinezioloških trakov, protibolečinsko terapijo (TENS), elektrostimulacijo za rast mišic, TECAR terapijo in terapevtsko vadbo (kinezioterapijo) za rast mišic, lajšanje bolečin in stabilizacijo.

Kaj je namen fizioterapije?

Namen fizioterapije je z neinvazivnimi terapevtskimi metodami izboljšati, povrniti in vzdrževati gibalne ter funkcijske sposobnosti pacienta v vseh starostnih obdobjih. Fizioterapevt s svojim znanjem in različnimi fizioterapevtskimi metodami pripomore k vzdrževanju, vzpostavljanju in izboljšanju psihofizične sposobnosti ter zmogljivosti zdravih kot tudi bolnih posameznikov in ogroženih skupin.

Fizioterapevtska dejavnost se osredotoča se na posameznike z okvarjeno (poškodovano), omejeno (omejuje vsakodnevno gibanje) ali ogroženo funkcijo telesa (npr. stanje po možganski kapi). V fizioterapiji se najprej osredotočamo na zmanjšanje bolečine in vračanje gibljivosti, nato pa na povrnitev funkcije in normalno delovanje v vsakdanjem življenju.

Katere vrste fizioterapije poznamo?

Fizioterapija je široka medicinska veda in jo zato lahko razdelimo na več vrst. Glavne vrste fizioterapije so navedene spodaj.

• • Kardio – respiratorna fizioterapija se okvarja z zdravljenjem stanj po obolenjenju srca, ožilja in dihalnega sistema (stanje po operacijah na srcu, astma, kronična obstruktivna bolezen ipd.).

• • Ortopedska fizioterapija, se ukvarja z zdravljenjem mišično skeletnih motenj in poškodb (športne poškodbe, hernija diska, sindrom zamrznjene rame ipd.).

• • Nevrološka fizioterapija se ukvarja z zdravljenjem obolenj živčnega sistema (stanje po možanski kapi, multipla skleroza, amiotrofična lateralna skleroza, obolenja perifernih živcev ipd.)

• • Dermatološka fizioterapija se ukvarja z zdravljenjem težav povezanih s kožo.

• • Geriatrična fizioterapija se ukvarja z zdravljenjem starostnikov.

• • Pediatrična fizioterapija se ukvarja z zdravljenjem razvojnih motenj otrok in dojenčkov (odstopanje v motoričnem razvoju, težave z mišičnim tonusom, stanje po možganskih okvarah ipd.) .

• • Fizioterapija za  varovanje zdravja žensk se ukvarja z ženskami v rodni dobi in njihovimi težavami med nosečnostjo, po porodu, menopavzo (npr. urinska inkontinenca, motnje mišic medeničnega dna ipd.).

Kako poteka fizioterapevtsko zdravljenje?

Fizioterapevtsko zdravljenje poteka v treh fazah:

1. Diagnostični pregled in ugotavljanje dejanskega stanja
2. Akutna faza (zdravljenje z različnimi fizioterapevtskimi tehnikami in metodami)
3. Postakutna faza (kineziološka podpora in vzdrževanje stanja) 

1. Diagnostični pregled (fizioterapevtska diagnostika)

Fizioterapevtska diagnostika se okvarja z ugotovitvijo zdravstvenega stanja pacienta in je prvi korak fizioterapevtske obravnave. V procesu diagnostike fizioterapevt na podlagi pridobljenih podatkov o pacientu in njegovem zdravstvenem stanju postavi diagnozo zdravljenja.

Fizioterapevtska diagnostika vključuje pogovor fizioterapevta s pacientom o njegovem zdravstvenem stanju, zgodovini njegovega stanja in o nastanku trenutnih težav (kako je nastala poškodba, koliko časa traja bolečina oz. izpad funkcije ipd.). Fizioterapevt se pri postavitvi diagnoze poslužuje tudi različnih diagnostičnih testov, kot so meritve obsegov gibljivosti, ocena bolečine in diagnoza mišične moči. Upošteva pa tudi telesno držo in biomehaniko hoje.

V primeru suma na težje poškodbe (npr. strganje križnih vezi v kolenu) se v okviru fizioterapevtske diagnostike uporabijo diagnostične slikovne metode, kot so:

• • Rentgen, se uporablja predvsem za slikanje skeleta (zlomi kosti)

• • Magnetna resonanca, se uporablja za slikanje mehkih struktur (ligamenti, hrustanca, mišice)

• • Diagnostični ultrazvok, se uporablja za slikanje mehkih struktur (ligamenti, hrustanca, mišice)

2. Akutna Faza

V akutni fazi fizioterapevt z uporabu različnih metod in tehnik zdravljenja učinkuje na zmanjšanje bolečine, otekline in napetosti mišičnih struktur. Hkrati pa si prizadeva k povečanju obsega gibljivosti poškodovanega dela in k spodbujanju regeneracijo poškodovanega dela.

Fizioterapevtske tehnike, ki se najpogosteje uporabljajo v akutni fazi zdravljenja vključujejo:

• • Manualna terapija: se izvaja z golimi rokami terapevta in vključuje mobilizacijo tkiva (npr. ERGON tehnika), sklepna mobilizacija (pravilno gibanje med sklepnimi površinami), trigger point terapija (sproščanje prožilnih točk v mišicah) ter različne vrst masaž (npr. klasična ali pa športna masaža).

• • Uporaba fizioterapevtskih naprav: fizioterapevtske naprave pripomorejo k hitrejšemu celjenju poškodovanega dela, zmanjševanju bolečine in otekline. Naprave, ki se najpogosteje uporabljajo v procesu akutnega zdravljenja so: TECAR, Laser, Globinski udarni valovi, Terapevtski ultrazvok, TENS in interferenčni tokovi.

• • Terapevtske vaje: pripomorejo k vzpostavitvi normalne funkcije poškodovanega dela telesa. Vse vaje so zasnovane individualno, glede na sposobnosti in zmožnosti pacienta. S terapevtskimi vajami povečamo moč poškodovanega predela, stabilnost in pa gibljivost poškodovanega predela.

3. Postakutna faza (faza vzdržavanja stanja)

Vzdrževanje stanja je faza fizioterapevtskega procesa katere namen je ohranjanje oziroma vzdrževanje zdravega stanja. To se doseže z ohranjanjem splošne psihofizične kondicije ter izvajanjem individualnih vaj ki jih predpiše fizioterapevt ali kineziolog.

Kakšna je vloga fizioterapevta?

Vloga fizioterapevte v okviru rehabilitacijskega procesa je diagnosticirati zdravstveno stanje oz obolenje posameznika in določiti ustrezen načrt zdravljenja. Fizioterapevt je odgovoren za razvijanje, vzdrževanje in vzpostavitev optimalnega gibanja in funkcije pacienta.

Poleg diagnostičnega dela mora fizioterapevt znati pacienta tudi pomiriti in poučiti o njegovem stanju ter ga podučiti o morebitni omejitvi aktivnosti.

Primer iz prakse v Centru Meridian-Fit po poškodbi kolena: 

Pacient je na smučanju utrpel poškodbo kolena. Fizioterapevet mu najprej prisluhne, kako je do poškodbe prišlo, kje se nahaja bolečina in kako dolgo že traja. Nato opravi diagnostiko in na podlagi le -te se odloči o nadaljnjem poteku zdravljenja, s katerim ga tudi seznani. Poleg izvedbe morebitne terapije pacientu poda tudi priporočila in navodila za lajšanje bolečin v domači oskrbi. V primeru, da terapije ne moremo izvesti pa pacienta usmeri na katerega zdravstvenega strokovnjaka se mora obrniti naprej.

Katere so prednosti zasebne fizioterapevtske obravnave v primerjavi z javnim zdravstvenim zavodom?

Glavna prednost zasebne fizioterapevtske obravnave so krajše čakalne dobe. V javnih zdravstvenih zavodih se na fizioterapevtsko obravnavo v povprečju čaka 2 meseca, medtem ko je čakalna doba pri zasebnih fizioterapevtih med 2-5 dni. Pri poškodbah je pomembno, da se le te začnejo zdraviti čim prej. Rehabilitacijska doba se namreč podaljšuje z vsakim dnevom, ko poškodbe ne zdravimo.

Druge dve prednosti zasebne fizioterapije sta manjše število pacientov, s katerimi fizioterapevt dela in daljši čas fizioterapevtske obravnave.

Najbolj učinkovita je fizioterapevtska obravnava, ki poteka ena na ena. To v praksi pomeni, da en fizioterapevt obravnava enega pacienta na enkrat, od same diagnostike do njegove zadnje terapije. S takim pristopom, se lahko fizioterapevt stoodstotno posveti pacientu, kateri mu posledično zaupa in s to veliko pripomore, da fizioterapija doseže zastavljene cilje. Tak način dela najpogosteje srečamo samo v zasebnih fizioterapevtskih praksah, saj v javnih zavodih primanjkuje fizioterapevtov, glede na število pacientov, ki čakajo na obravnavo.

Poleg samega načina obravnave pa je izredno pomemben tudi čas, ki ga ima fizioterapevt na voljo za pacienta. Ponavadi imajo fizioterapevti v javnih zavodih premalo razpoložljivega časa za samo obravnavo pacienta in jim tako lahko zmanjka preprosto časa, za kvalitetno obravnavo. 

Čakalne vrste za Fizioterapijo v Ljubljani z napotnico ali brez

Meridian-Fit je zasebni fizioterapevtski center, ki deluje brez napotnic. Čakalna doba za obravnavo je v povprečju 1-3dni. Če želite obiskovati fizioterapijo v Ljubljani na napotnico ali pa ste v čakalni vrsti za fizioterapevtsko obravnavo, pri Meridian-Fitu nudimo dopolnilne terapije in vodenje rehabilitacije, ki je vedno daljša od trajanja napotnice.