V tem članku navajamo najbolj pogoste poškodbe mišic in tetiv, ki jih zdravimo v centru Meridian-Fit. Najprej smo navedli splošne informacije o poškodbah mišic in kit, potem pa najbolj pogoste simptome, načine diagnosticiranja, ter postopek zdravljenja.

Nateg Mišice

Kaj Je Nateg Mišice?

Nateg mišice je poškodba, do katere pride ob preobremenitvi ali prekomernem raztegu mišice ali kite. Na anatomski ravni se nateg odraža kot prekomerno raztezanje miofibril in posledično mikropoškodovanje mišičnih vlaken. Simptomin ki spremljajo nateg mišice vključujejo mišično napetost, nenaden pojav bolečine, omejen obseg gibanja, sprememba barve, oteklino, mišične krče, togost in šibkost. 

Najpogostejši vzroki za nateg mišice vključujejo utrujenost, preobremenjenost in nepravilno rabo mišice. Med nategi mišice razlikujemo dve vrsti natega:

• Akutni nateg se zgodi nenadno in nepričakovano in je lahko posledica nepravilnega ogrevanja pred aktivnostjo, slabe gibljivosti sklepa ali prekomerne izčrpanosti mišice. Prav tako do akutnega natega lahko pride pri zdrsu, skakanju, teku, metanju, dvigovanju težkih bremen ali dvigovanju bremen v nepravilnem položaju. 
• Kroničen nateg mišice pa je posledica ponavljajočega gibanja kot je dolgotrajna slaba drža ali dolgotrajno zadrževanje enakega položaja. 

Kako Dijagnosticirati Nateg Mišice (Simpoti)?

Nateg mišice diagnosticiramo s podrobno anamnezo poškodbe, ki ji sledi fizični pregled z inspekcijo in palpacijo prizadete mišične skupine. Diagnozo pogosto potrdimo s funkcijskimi testi brez in z uporabo zunanjega upora. Poleg tipične anamneze in prisotnosti spremembe barve in otekline je diagnoza natega precej nezahtevna.

Katere Mišice So Najbolj Podvržene Nategu?

Najbolj so nategu podvržene mišice, ki potekajo preko dveh sklepov (upogibalke kolkov – iliopsoas, mečne mišice, rectus femoris). Te imajo slabšo sposobnost spreminjanja dolžine in prenašanja napetosti, kar poveča tveganje za njihovo poškodbo. 

Nategu so prav tako bolj podvržene mišice, ki se krčijo ekscentrično (zadnje stegenske mišice in primikalke kolkov – adduktorji). Ekscentrične kontrakcije, so pogoste predvsem v fazi upočasnjevanja aktivnosti in lahko spremenijo mišično napetost in tako povzročijo preobremenitev na miofibrile. Poleg tega imajo večjo verjetnost za nateg tudi mišice, ki vsebujejo večji odstotek vlaken tipa II. Take mišice razvijajo hitre kontrakcije, zaradi česar je mišica bolj nagnjena k poškodbi. Poleg naštetih so pogosto poškodovane tudi vratne mišice, mišice spodnjega dela hrbta in mišice ramenskega sklepa.

Kako Zdravimo Nateg Mišice (Rehabilitacija)?

Nateg mišice ne potrebuje zdravniške pomoči, ampak se lahko učinkovito zdravi z fizioterapijo. Zdravljenje je najbolj učinkovito, če se mišico takoj po poškodbi razbremeni za 2-4 dni. Če je prisotna oteklina, mišico hladimo. Zelo pomembno je, da mišico začnemo progresivno obremenjevati in raztegovati, da se prepreči izguba moči in gibljivosti. Poleg tega je potrebno izvajati vaje za krepitev mišic, s čimer lahko preprečimo ponovno poškodbo.

Natrgana mišica

Kaj Je Natrgana Mišica?

Natrgana mišica je mišična poškodba, pri kateri pride do pretrganja mišičnih vlaken. Glede na število poškodovanih mišičnih vlaken, mišične natrganine delimo na blage in zmerne oz. na raztrganine 1. in 2. stopnje.

Pri blagi natrganini (raztrganina 1. stopnje) gre za natrganje manjšega števila mišičnih vlaken. Pacienti ponavadi opazijo manjšo oteklino in minimalno izgubo moči oz. omejitev gibanja. Oseba lahko občuti blago pekočo bolečino. 

Pri zmerni raztrganini (raztrganina 2. stopnje) je poleg večjega števila natrganih mišičnih vlaken prisotno tudi očitno zmanjšanje mišične zmogljivosti. Poleg mišičnih vlaken so pretrgane tudi mišične ovojnice. Pacienti pogosto opazijo hematom, ki ga povzročijo pretgrane krvne žile v mišici. Pri raztrganini je pogosto prisotna močnejša, lahko tudi pekoča bolečina, katero vsako napenjane mišice dodatno poveča.

Do natrganja mišice pogosto pride pri dejavnostih, ki zahtevajo eksplozivne gibe, kot so  odrivanje med sprintom ali spreminjanje smeri gibanja. Dejavniki, ki lahko povečajo možnost raztrganja so predhodne mišične poškodbe, zmanjšana gibljivost, nezadostna mišična zmogljivost in mišična utrujenost.

Kako Dijagnosticirati Natrgano Mišico? (Simpoti)?

Natrgano mišico fizioterapevt lahko diagnosticira s kliničnim pregledom, ki ga opravi z inspekcijo, palpacijo in testiranjem poškodovane mišične skupine. Za bolj natančno diagnozo, lokacijo in resnost poškodbe je potrebna dodatna preiskava z ultrazvokom ali magnetno resonanco.

Kako zdravimo natrgano mišico (Rehabilitacija)?

Natrgano m,išico zdravimo tako, da takoj po poškodbi prenehamo z aktivnostjo in hkrati začnemo z izvajanjem protokola RICE (rest, ice, compression, elevate). Natrganje mišice prepoznamo po značilni pekoči in ostri bolečini.

Zdravljenje natrgane mišice je v prvi fazi (akutni fazi) osredotočeno na zmanjšanje simptomov (bolečine, otekline) in pospešitev celjenja. V ta namen se uporablja Tecar in lasersko terapijo. 3-5 dni po poškodbi se paciente vključi v program nadzorovane, nizko intenzivne terapevtske vadbe, z namenom povrnitve mišične zmogljivosti, gibljivosti in vrnitve v prvotno stanje.

Druga faza rehabilitacije natrgane mišice (faza aktive rehabilitacije) je usmerjena v ponovno vzpostavitev polnega delovanja mišice. To dosegamo z vključitvijo pacientov v vadbene programe za povečevanje mišične zmogljivosti. Tri tedne po poškodbi programu dodamo visoko intenzivne vaje s postopnim povečevanjem intenzitete.

Natrganje mišice ima visoko stopnjo ponovljivosti, zato je potrebno vzpostaviti zadostno mišično moč, preden se pacient vrne k športnim aktivnostim.  Čas rehabilitacije je odvisen od posameznikovih simptomov, resnosti in obsega poškodbe. Traja lahko od 4-8 tednov.

Kako Lahko Preprečimo Natrganje Mišice?

Natrganje mišice lahko preprečimo z redno vadbo za krepitev, s postopnim povečevanjem obremenitve (da imajo mišice čas, da se prilagodijo in okrepijo), z izvajanjem razteznih vaj, ki povečujejo prožnost mišic, in z primernim ogrevanjem pred začetkom telesne aktivnosti. Pomembna je tudi pravilna tehnika izvajanja vaj in športnih dejavnosti, saj ta lahko prepreči preobremenitev mišičnih skupin in zmanjša tveganja za poškodbe.

Strgana Mišica

Kaj Je Strgana Mišica

O strgani mišici govorimo, kadar pride do popolnega pretrganja več kot 80% vseh mišičnih vlaken. V tem primeru govorimo tudi o popolni rupturi mišice. 

Do strganja mišice lahko pride na treh mestih; v trebuhu mišice, v tetivnem delu (kjer se mišica pritrdi na kost) ali na mišično-tetivnem stiku (kjer se mišice s tetivami na obeh straneh pripenjajo na kosti in zagotavljajo silo, ki je potrebna za gibanje). Med eksplozivnim gibanjem je lahko sila na mišično-tetivni stik tako velika, da se tkivo v celoti pretrga.

Glavni simptom popolne rupture je nenadna in pekoča bolečina, ki se stopnjuje. Strganje po navadi spremlja tudi pok. Pogosto je prisotna oteklina in modrica ter popolna izguba moči in gibljivosti. Strganje mišice spremlja tudi močno vnetje, oteklina in hematom.

Popolna ruptura mišice je v večini primerov posledica prevelike sile ali obremenitve na mišico in se običajno zgodi, ko je mišica neogreta in utrujena. Lahko je tudi posledica predhodne poškodbe mišice.

Kako Dijagnosticirati Pretrganje Mišice ali Mišične Skupine (Simpoti)?

Pretrganje mišice diagnosticiramo z anamnezo in fizičnim pregledom. Pri popolni rupturi mišice je možno občutiti deformacijo na mestu kjer je mišica pretrgana. Za natančnejšo diagnozo se uporabljata diagnostični ultrazvok in magnetna resonanca. Na MRI diagnostiki je pogosto viden tudi hematom, ki fizioterapevtu uteži oceno lokacijo poškodbe. Rentgensko slikanje je koristno za izključitev zloma ali izpaha kot vzroka bolečine. Pri rentgenskem slikanju pogosto opazimo, da je tetiva odtrgala košček kosti, kjer se nanjo pritrdi tetiva.

Kako Zdravimo Rupturo Mišice (Rehabilitacija)?

Rupturo mišice zdravimo tako, da takoj po nastanku bolečine nemudoma prekinemo telesno aktivnost, poškodovano mišično skupino razbremenimo in začnemo s protokolom RICE. Rehabilitacijo lahko pohitrimo z manjševanjem simptomov kot so hematom, vnetje, modrica in bolečina. Poškodovani del je potrebno hladiti, imobilizirati in dvigniti nad raven srca. Po možnosti se poškodovani predel povije  z elastičnim povojem, da se ustvari kompresija.

Po začetni (vnetni fazi) se mišica začne celiti z obnavljanjem mišičnih vlaken iz matičnih celic, ki živijo okoli območja poškodbe. Na mestu poškodbe se tvori tudi veliko brazgotinskega tkiva, ki se sčasoma preoblikuje, vendar se mišično tkivo nikoli ne obnovi v celoti. 

Pri popolni rupturi je v večini primerov potrebno operativno zdravljenje. Med čakanjem na operacijo je priporočljivo izvajanje terapij, ki pospešujejo celjenje (laserska terapija in terapija s Tecarjem). Na poškodovan del je priporočljivo apliciranje toplotnih obkladkov, ki povzročijo povečano prekrvavitev območja in sprostijo mišična vlakna. 

Primarni namen operativnega zdravljenja je preprečiti nastanek debelega brazgotinskega tkiva. V primerih, ko je zaradi poškodbe prisotna  deformacija živca, pa kirurški poseg poveča tudi možnost ponovne vzpostavitve delovanja živca.

Po operativnem zdravljenju je fizioterapevtska obravnava ključnega pomena za obnovitev funkcije kite, mišične zmogljivosti in gibljivosti poškodovanega dela ter za preprečevanje morebitnih zapletov. 

Proces rehabilitacije se začne od 2-5 dni po operaciji in vključuje terapevtske vaje za postopno pridobivanje polne funkcije in vrnitev v stanje pred poškodbo. Trajanje rehabilitacije po popolni rupturi mišice se sicer lahko med posamezniki razlikuje, običajno pa traja med 7 in 9 meseci, v nekaterih primerih tudi do enega leta.

Kako Lahko Preprečimo Rupturo Mišice?

Preprečevanje rupture mišice vključuje učinkovito ogrevanje pred začetkom športne aktivnosti, postopno povečevanje obremenitev in intenzivnosti vadbe, redno izvajanje vaj za krepitev mišične zmogljivosti in gibljivosti ter uporabo pravilne tehnike izvajanja gibanj. 

Spazem Mišice

Kaj Je Spazem Mišice?

Spazem mišice (mišični krč) je nenadna, nepredvidljiva ter nekontrolirana kontrakcija ene ali večih mišic. Mišični krči večinoma niso boleči, v nekaterih primerih pa jih spremlja pekoča in ostra bolečina.  

Pojav mišičnih krčev je pogostejši pri starejših osebah, športnikih, osebah s prekomerno težo, ter nosečnicah. Pogosto se pojavlja tudi pri osebah z motnjami živčevja ali težavami, povezanimi s ščitnico.

Kako Prepoznati Spazem Mišice (Simpoti)?

Mišičen spazem prepoznamo po spremljajočih krčih ali trzanjih. V hujših primerih se celotna mišica zatrdi in kontrakcija ne popusti. Spazem pogosto spremlja močna in neprijetna bolečina.

Pogosti vzroki mišičnih krčev so elektrolitsko neravnovesje (preveč/premalo soli in mineralov v telesu kot so kalij, magnezij in kalcij), dehidracija, pretirana uporaba mišic, stres, vadba v hudi vročini, premalo raztezanja in mišična preutrujenost.

Kako Zdravimo Mišične Krče (Rehabilitacija)?

Mišičnih krčev ni potrebno zdraviti, saj po navadi izzvenijo sami od sebe. Trajajo lahko od nekaj sekund do nekaj minut. Močni in boleči krči lahko na mestu krča pustijo bolečino in neprijeten občutek še nekaj dni (3-5 dni). 

Posameznik lahko mišični krč odpravi, tako da preneha z aktivnostjo in prizadeto mišico poskuša nežno raztegniti. Simptome lahko ublaži z apliciranjem toplote (grelne blazinice, termofor) na mesto spazema.

Mišični krči niso razlog za skrb, kljub temu so lahko znak nevrološkega zdravstvenega stanja v primeru, ko se ponavljajo in povzročajo hudo nelagodje. V takih primerih se priporoča obisk zdravnika in klinično zdravljenje. 

Kako Lahko Preprečimo Mišične Spazme ali Krče?

Mišični krči so zelo nepredvidljivi, zato jih je težko preprečiti. Možnost za nastanek mišičnih krčev se lahko zmanjša  z rednim izvajanjem vaj za gibljivost, s prizadevanjem za boljšo splošno telesno pripravljenost, s pitjem velike količine tekočine, z ohranjanjem zdrave telesne teže ter izogibanjem vadbe v hudi vročini.

Ruptura Kite

Kaj Je Ruptura Kite?

Ruptura kite je delno ali popolno pretrganje ene ali več tetiv, ki povezujejo mišice s kostmi. Kite prenašajo mehanske sile iz mišice na kosti in povečujejo stabilnost sklepov. Pogosto so izpostavljene silam, ki so petkrat večje od telesne teže posameznika. Do takšnih sil prihaja predvsem pri eksplozivnih gibih, ki se pojavljajo pri teku in skokih.

Do rupture kite običajno pride zaradi ponavljajočih se mikropoškodb, ki so posledica dolgotrajne preobremenitve, mišičnega neravnovesja, slabe prekrvavitve ali starih poškodb. Rupturo kite lahko povzroči direktna travma ali nenadna obremenitev z raztegom kite, kar se pogosto zgodi med športnimi aktivnostmi. Tveganje za poškodbo se veča s staranjem, saj imajo starejše osebe slabšo prekrvavljenost tetiv, zaradi česar kite izgubijo svojo moč in gibljivost.

Kako Prepoznati Rupturo Kite (Simpoti)?

Rupturo kite prepoznamo po značilnem poku, ki ga oseba sliši in občuti ob pretrganju. Rupturo spremlja nenadna močna bolečina. Na mestu poškodbe se pojavi takojšnja oteklina, lahko je vidna tudi deformacija mišice. Prav tako se zmanjša obseg gibljivosti kite, pojavi se šibkost mišice ali celo njena popolna nefunkcionalnost. Prenašanje teže na poškodovan del ni mogoče.

Pojav simptomov pri rupturi kite je odvisen od poškodovane kite in njenega obsega. Najpogostejši primeri rupture kite so ruptura ahilove tetive, kite mišic rotatorne manšete (m. supraspinatus, m. infraspinatus, m. subscapularis in m. teres minor), kite mišice quadriceps, kite mišice biceps in patelarne tetive.

Diagnosticiranje rupture kite običajno vključuje kombinacijo kliničnega pregleda z anamnezo, inspekcijo, palpacijo ter specifičnimi testi. Za potrditev diagnoze in bolj natančno oceno lokacije, velikosti in resnosti poškodbe je potrebna MRI diagnostika.

Kako Zdravimo Rupturo Kite?

Rupturo kite v začetni fazi zdravimo z obvladovanjem simptomov, kot je zmanjševanje bolečine, otekline, preprečevanje dodatnih poškodb in pospeševanje celjenja. Za učinkovito zdravljenje je pomembno da nemudoma prenehamo z aktivnostmi, poškodovan predel pa imobiliziramo in hladimo. Rehabilitacijo po poškodbi pospešimo z elevacijo in kompresijo na mestu poškodbe.

Zdravljenje parcialne rupture je lahko konservativno in traja 6-12 tednov. Rehabilitacija rupture kite v primerih, ko je potrebno operativno zdravljenje in v primeru totalne rupture traja od 8-12 mesecev.

Rehabilitacija rupture kite se v prvi fazi izvaja predvsem z fizioterapevtskimi terapijami (Tecar, laserska terapija) usmerjenimi v zmanjševanje simptomov. Druga faza zdravljenja je usmerjena v izboljšanje mišične zmogljivosti in gibljivosti, s čimer tetive pripravimo na ponovno obremenitev.  Zadnja faza vključuje funkcijski trening, ki vsebuje specifične aktivnosti visokih intenzitet, katerih namen je vzdrževanje stanja in preprečitev ponovne poškodbe.

Kako Lahko Preprečimo Rupturo Kite?

Rupturo kite lahko preprečimo z redno vadbo za zmogljivost in gibljivost mišic. Izogibati se je potrebno ponavljajočim se gibom in obremenitvam ter nenadnim in pretiranim povečanjem intenzitete. Pred vsako telesno dejavnostjo je potrebno učinkovito ogrevanje. Poskrbeti je potrebno za zadostno hidracijo.

Ruptura Ahilove Tetive

Kaj Je Ruptura Ahilove Tetive?

Ruptura Ahilove tetive je delna ali popolna raztrganina tetive, do katere pride ob raztegu tetive preko svoje zmogljivosti. Najpogosteje do rupture pride v območju 2-7 cm nad narastiščem tetive na petnico. To je območje, kjer so pogoste degenerativne spremembe in slabša prekrvavljenost. Ahilova tetiva je ena najpogosteje poškodovanih tetiv v človeškem telesu. Poškodba se najpogosteje pojavi pri odraslih starih med 30 in 50 let. 

Ahilova tetiva je močno fibrozno tkivo in je skupna tetiva mišice gastrocnemius in soleus na zadnji strani spodnjega dela noge. Povezuje obe mišični skupini (skupno triceps surae) s petnico. Je najdebelejša tetiva v človeškem telesu in lahko prenese velike natezne sile.

Kako Prepoznati Rupturo Ahilove Tetive (Simpoti in Diagnosticiranje)?

Rupturo ahilove tetive prepoznamo po značilni nenadni, ostri bolečini v zadnjem delu noge. Pacienti pogosto bolečino primerjajo z močnim udarcem v zadnji del noge (peto ali meča), pri čemer pogosto omenjajo tudi slišanje poka. Na mestu poškodbe se pojavi oteklina in hematom, lahko je prisotna tudi modrica. V redkih primerih osebe bolečine pri pretrganju tetive bolečine ne čutijo. Obremenjevanje poškodovane noge je boleče oz. sploh ni možno. Izvedba plantarne fleksije je pri popolni rupturi nemogoča.

Diagnosticiranje rupture ahilove tetive se izvaja z kliničnim pregledom. Pri inspekciji in palpaciji je na mestu poškodbe vidna in na otip čutna luknja ali deformacija tetive. Popolno rupturo ahilove tetive najpogosteje potrdimo z Thompsonovim testom  (pacient leži na trebuhu, fizioterapevt pa z rokami stisne mečne mišice), če ne pride do plantarne fleksije. Za potrditev diagnoze in bolj natančne določitve lokacije in resnosti poškodbe je potrebna dodatna diagnostika kot sta magnetna resonanca ali ultrazvok.

Kako Najpogosteje Pride Do Rupture Ahilove Tetive?

Do poškodbe Ahilove tetive najpogosteje pride pri  športnih aktivnostih, pri katerih so prisotni nenadni pospeški, zaustavitve in obrati (nogomet, košarka, tenis). Do rupture pogosto pride tudi pri nepričakovanih spotikih ali zgrešenih korakih med hojo po stopnicah. Pomemben dejavnik tveganja za nastanek rupture so degenerativne spremembe, ki nastajajo s staranjem, saj povzročajo izgubo elastičnosti, nastajanje mikropoškodb in šibkih področij. Poleg tega je dejavnik tveganja tudi kronična preobremenitev Ahilove tetive, saj povzroča vnetje. Ponavljajoči stres in obremenitev na tetivo oslabi njeno strukturo, zaradi česar je bolj dovzetna za pretrganje, zlasti med naporom.

Kako Zdravimo Rupturo Ahilove Tetive?

Zdravljenje rupture Ahilove tetive je odvisno od resnosti poškodbe, starosti bolnika, stopnje aktivnosti in splošnega zdravstvenega stanja. Popolna ruptura Ahilove tetive zahteva operativno zdravljenje, saj je potrebno pretrgana dela tetive ponovno povezati.

Rupturo ahilove tetive po operaciji zdravimo z nošenjem zaščitnega čevlja za zaščito šivov in začetnega celjenja kolagenskih vlaken. Zdravljenje se v naslednji fazi nadaljuje z zmanjševanjem simptomov in izvajanjem terapevtskih vaj za postopno povrnitev moči, obsega gibanja in funkcije same kite. Ko se tetiva zaceli in se izboljša mišična moč, se začenja z dodajanjem aktivnosti (hoja brez bergel). Rehabilitacija rupture Ahilove tetive lahko traja od 6 mesecev do 1 leta. 

Kako Lahko Preventivno Vplivamo Na Zmanjšanje Možnosti za Rupturo Ahilove Tetive?

Možnost za rupturo ahilove tetive lahko zmanjšamo s pravilnim raztezanjem spodnjega dela nog. Poleg tega je ogrevanje pred športnimi aktivnostmi in progresivno povečevanje intenzitete ključnega pomena pri preprečevanju rupture Ahilove tetive.

Tendinopatija

Kaj Je Tendinopatija?

Tendinopatija označuje boleča in patološka stanja na tetivi, ki nastanejo zaradi preobremenjenosti. Tetiva so mehka tkiva, ki povezujejo mišice s kostmi in prenašajo sile, ki jih ustvarja mišica. Poškodbe tetiv so pogoste in prizadenejo rekreativne in profesionalne športnike ter ljudi v poklicih s ponavljajočimi gibi.

Tendinopatija se najpogosteje pojavi na komolcu (teniški/golf komolec), patelarnem ligamentu (skakalno koleno), ahilovi tetivi, kitah rotatorne manšete, kiti quadricepsa in kiti iliopsoasa.

Kako Prepoznati Tendinopatijo (Simptomi in Dijagnosticiranje)?

Tendinopatijo prepoznamo po bolečini, prisotni predvsem med in po aktivnosti, po žariščni občutljivosti tetive ter zmanjšani moči in gibljivost prizadetega dela telesa. Spremlja jo lahko tudi oteklina in modrica.

Diagnosticiranje tendinopatije poteka z natančno anamnezo in kliničnim pregledom, ki ga opravi izkušen fizioterapevt. Z dodatno diagnostiko, kot sta ultrazvok in magnetna resonanca je možna natančnejša ocena lokacije in resnosti poškodbe.

Kako Najpogosteje Pride Do Tendinopatije?

Do tendinopatije najpogosteje pride zaradi ponavljajočih se obremenitev na tetivo, kar sproži vnetni odziv. Ponavljajoči se gibi, zlasti tisti, ki vključujejo močne udarce ali prekomerno uporabo določenih tetiv lahko privedejo do mikropoškodb kolagenskih vlaken na tetivi in posledičnega vnetja. Preobremenitev se lahko pojavi v različnih okoljih, vključno s poklicnimi dejavnostmi, športnimi aktivnosti ali celo vsakodnevnimi dejavnostmi.

Na nastanek tedninopatije lahko vpliva s starostjo povezana degeneracija. S staranjem se kite naravno spreminjajo, zmanjša se njihova elastičnost in prožnost, spremeni se tudi sestava kolagena. Zaradi teh sprememb so tetive nagnjene k degeneraciji in posledično so bolj dovzetne za poškodbe in vnetja.

Pomemben dejavnik pri nastanku tendinopatije je tudi avaskulatnost (zmanjšana preskrba s krvjo). Tetive so običajno omejeno prekrvavljene, zlasti na mestih, kjer se pritrjujejo na kosti. Zaradi tega, so tkiva tetiv manj sposobna učinkovite obnove in lahko prispevajo k dolgotrajnemu vnetju in slabšemu celjenju po ponavljajočih se mehanskih poškodbah.

Drugi dejavniki, ki lahko prispevajo k razvoju tendinopatije so anatomske spremembe, genetske predispozicije, sistemske bolezni (npr. sladkorna bolezen) in avtoimunske bolezni.

Kako Zdravimo Tendinopatijo?

Tendiotaptijo zdravimo konzervativno. Pristop k zdravljenju je odvisen od vrste poškodovane tetive, resnosti poškodbe in trajanja simptomov. 

Zdravljenje tendiopatije vklučuje kombinacijo ukrepov za zmanjšanje bolečine in vnetja, spodbujanje celjenja in ponovno vzpostavitev funkcije. V ta namen se uporablja Tecar, laserska terapija, udarni globinski valovi (ESWT) in prečna frikcija. V postakutni fazi zdravljenja je potrebno začeti izvajati terapevtsko vadbo, katera mora vključevati ekscentrične in izometrične vaje, ker spodbujajo nastanek prečnih povezav kolagenskih vlaken v tetivi in s tem pospešujejo celjenje tetive.

V primerih, ko fizioterapija ni učinkovita, je možno zdravljenje z injekcijami kortikosteroidov, ki kratkoročno lajšajo bolečino in zmanjšujejo vnetje. Uporaba injekcij kortikosteroidov mora biti previdna, ker obstaja nevarnost oslabitve tetive in posledično njeno pretrganje. Za zdravljenje tendiopatije pa se lahko uporabi tudi injeciranje koncentriranih trombocitov iz bolnikove lastne krvne plazme (PRP) v prizadeto tetivo. To spodbudi celjenje in obnova tkiva, ter pospešuje celjenje.

V primerih, ko nobena vrsta konzervativnega zdravljenja ni uspešna, je možno operativno zdravljenje. 

Kako Lahko Preventivno Vplivamo Na Zmanjšanje Možnosti za Tendinopatijo?

Na zmanjšanje možnosti za nastanek tendinopatije lahko vplivamo z izvajanjem strategij za zmanjšanje tveganja za poškodbe tetiv in spodbujanje splošnega zdravja tetiv. Pomembno je izvajanje vaj za krepitev mišične zmogljivosti in gibljivosti, ogrevanje, pri izvajanju aktivnosti pa je potrebna pravilna tehnika.

Entezopatija

Kaj Je Entezopatija?

Entezopatija je skupen izraz za stanja, ki prizadenejo enteze. Enteza je mesto na kosti, kjer se kite in vezi pripenjajo na kost. Razdelimo jih lahko na dve skupini, in sicer na tiste, ki se pojavijo zaradi ponavljajoče se mehanske obremenitve in na tiste, ki se pojavijo zaradi odziva na vnetja.

Kako Prepoznati Entezopatijo (Simptomi in Dijagnosticiranje)?

Simptomi entezopatije so precej podobni simptomom tendinopatije. Na področju enteze je prisotna bolečina in togost, zlasti med gibanjem. Opaziti je lahko tudi oteklino.

Diagnozo entezopatije postavimo na podlagi anamneze in fizičnega pregleda. Za potrditev diagnoze je potrebna dodatna diagnostika, kot sta magnetna resonanca ali ultrazvok.

Kje Se Entezopatija Najpogosteje Pojavi?

Entezopatija se najpogosteje pojavi na spodnjem udu, in sicer na patelarnem ligamentu, na kiti mišice quadriceps in ahilovi tetivi. Pogosto pa se pojavi tudi na kitah rotatorne manšete in kitah ekstenzorjev ali fleksorjev zapestja.

Kako Zdravimo Entezopatijo?

Entezopatijo zdravimo konzervativno. Vključuje izvajanje terapij za zmanjševanje simptomov in terapevtsko vadbo z ekscentričnimi vajami.

Kako Lahko Preventivno Vplivamo Na Zmanjšanje Možnosti za Nastanek Entezopatije? (H3)

Na zmanjšanje možnosti za nastanek entezopatije lahko vplivamo z redno vadbo za mišično zmogljivost in gibljivost, z zadostnim ogrevanjem pred aktivnostjo, z namenom, da mišice in tetive pripravimo na obremenitev ter s pravilno tehniko izvajanjem vaj.